Ko je 42-letni slovenski nogometni sodnik Damir Skomina danes zgodaj popoldne na Brdu pri Kranju stopil zgolj pred peščico novinarjev, ni skrival zadovoljstva in ponosa, da je sodil finale lige prvakov med Liverpoolom in Tottenhamom v Madridu. Nalogo je na tekmi, na kateri sta mu pomagala Jure Praprotnik in Robert Vukan, opravil odlično, zato ga v teh dneh od čestitk boli. Zapiskal je le 12 prekrškov in ni pokazal niti enega rumenega kartona.
»Za sodnike je najbolj pomembno, da se o nas po tekmi ne govori veliko. To pomeni, da ni bilo vpliva na zmagovalca, kar je bil tudi primarni cilj. Finalna tekma je bila glede sojenja normalna. Ponudila je ključno odločitev v prvi minuti. Ekipi sta želeli igrati in to sem jima omogočil,« je poudaril Damir Skomina, ki je mednarodni sodnik od leta 2003. Da bo sodil finale, je izvedel tri dni pred tem, ko je bilo uradno objavljeno. Poudarja, da ne dela razlike med tekmami, ker bi si s tem naložil še večji pritisk.
Šele ko si je v nedeljo po vrnitvi domov ogledal posnetek finalne tekme v Madridu, se je dejansko zavedel veličine dogodka. V Španiji je bil povsem osredotočen na dogajanje na igrišču. Še posebej zdaj, ko imajo sodniki zaradi tehnologije VAR slušalke, zelo malo slišijo, kaj se dogaja okoli njih. »Bolj slišim dihanje kolegov sodnikov kot pa gledalce. Vsa zbranost je na dogodke na igrišču. Vse, kar je zunaj njega, je za nas nepomembno. Ključno je zavedanje, da tekmo odsodiš brez napake, ki lahko odloči, da je en klub prvak, drugi pa ne. S tem ne bi bilo prijetno živeti. VAR je pomoč, a z njim ni mogoče rešiti vsega, zato smo zelo zadovoljni, da je bil evropski prvak odločen na igrišču in se o nas v teh dneh na govori v negativnih konotacijah,« se je razgovoril Skomina. Postavil si je tudi naslednji cilj – sojenje na evropskem prvenstvu leta 2020.
Koprčan, ki mu ne manjka samozavesti na igrišču in zunaj njega, se zaveda, da je sodnik le servis nogometu. Dokazal je, da lahko uspeš tudi, če prihajaš iz majhne države. »Veliko je pritiskov, najprej staršev in trenerjev, nato pridejo še gledalci in mediji. Vse prevečkrat v Sloveniji slišimo, česa vse v življenju ni možno narediti, vendar primeri Luke Dončića, Gorana Dragića, Anžeta Kopitarja, Samirja Handanovića, Josipa Ilićića, Tine Maze… pokažejo, da je možno veliko narediti. Treba si je začrtati pot in vztrajati na njej,« je pripovedoval Skomina. Zelo temeljito se pripravi na tekmo. Pred vsako tekmo dobi 60 do 70 strani dolgo analizo vsake ekipe. Posebej preuči obnašanje igralcev ob prekinitvah in sestavi načrt, kako vzpostaviti komunikacijo z vodjo ekipe, ki ni vedno kapetan. Nanj se lepijo zgodovinski trenutki. Prvi je uporabil tehnologijo VAR in dosodil je najhitrejšo enajstmetrovko v ligi prvakov. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti,« je končal Skomina.
