Piše se leto 1790 in človek gleda morje; v njem plava truplo mrtve opice, ki jo je »voda vabila na pot«, dokler ni povabila sprejela in utonila. Opazovalec se spomni prilike o ribi, »ki je voda ne mara, ona, riba, pa mora živeti v njej«; za ribo, tako sklene opazovalec, je hujše kot za opico, ker mora kljub vsemu vztrajati v življenju. Podobi se izkažeta za ključni pri razbiranju notranjega protislovja protagonista in pripovedovalca Diega de Zame.
Zama čaka. Protagonist kratkega romana argentinskega pisatelja Antonia Di Benedetta v tem spominja na vse preostale literarne »žrtve čakan...