Slovensko založništvo in knjigotrštvo je že leta v hudi stiski. V času krize je promet založniške panoge padel za pol – s 120 milijonov na skoraj 60 milijonov. Državne subvencije, ki jih Javna agencija za knjigo (JAK) dodeljuje izbranim knjižnim naslovom, so se znižale za 30 odstotkov, nižanje proračuna za kulturo je tudi agenciji zmanjšalo proračun s sedem na pet milijonov evrov. Osrednja knjigotrška mreža Mladinske knjige je last slabe banke. Tudi splošne knjižnice, ki z odkupom pomembno prispevajo k založniškemu »uspehu«, imajo za odkup skoraj pol manj sredstev kot pred desetletjem, lani le še 1,77 milijona evrov. »Med letoma 2012 in 2016 je za več kot 27 odstotkov padla tudi naklada tiskanih časopisov,« dodajajo podpisniki javnega poziva za znižanje DDV na tiskane knjige, časopise in publikacije. Davek zdaj znaša 9,5 odstotka, podpisniki si prizadevajo za 5 odstotkov; kar je manj ambiciozno od minulih zahtev po ničelni stopnji. A izboljšanje položaja avtorjev in založnikov je vlada zapisala tudi v koalicijsko pogodbo.
»Če bodo – kar je povsem realna nevarnost – pojutrišnjem izginili časniki ali revije, kot so Dnevnik, Delo in Večer, Mladina in Reporter, če ne bo več Mladinske knjige in Učil, bo izginila vsa temeljna tiskana bralna infrastruktura,« ob tem opozarja Miha Kovač, predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti. Nujno potrebujemo nediskriminatoren ukrep, ki podpira vso panogo: »Finančni učinek nanjo bi se po moji oceni meril v stotisočih evrov, uporabili pa bi ga lahko ne samo za nižanje cen, ampak tudi za večjo kakovost izdelkov in nižanje obsega prekarnega dela.«
Slovenska knjiga nikoli ne bo poceni
Založniška kriza zaradi velikega števila izdanih naslovov na prvi pogled ni očitna, a pozornejša analiza pokaže, da knjige nastajajo v vse slabših okoliščinah, kar ne more ostati brez učinka na kakovost, opozarja eden od podpisnikov poziva, direktor založbe BeletrinaMitja Čander. Ker se založniške hiše zavezujejo, da bi prihranjena sredstva uporabile strogo namensko, nas je zanimalo, kako. Po ocenah JAK bi namreč srednje velike založbe, ki izdajo med 30 in 50 naslovi letno (na primer Beletrina), prihranile okoli 15.000 evrov, manjše (do 20 knjig letno) pa okoli 5000 evrov. Čander pojasnjuje, da bi prihranek uporabili za še večjo profesionalizacijo dela avtorjev in drugih v nastanek knjige vključenih sodelavcev, ne obljublja pa znižanja cen knjig. »Te niso nizke, a dejstvo je, da se ne moremo primerjati z večjimi tujimi trgi in tam prodanimi nakladami. Slovenska knjiga žal ne bo nikoli prav poceni.«
Tudi Miha Kovač meni, da so debate, usmerjene zgolj na denar, v takih razmerah neproduktivne. »Ključni razlog za krčenje založništva je, da ljudje kupijo vedno manj knjig. Zato potrebujemo predvsem in najprej debato o pomenu branja daljših besedil v digitalnem okolju, o razliki med branjem s papirja in zaslona, o smiselnosti posedovanja knjig in domačih knjižnic, pa o intelektualni permisivnosti izobraževalnega sistema... Branje knjig, s tem pa tudi kulturo in izobraževanje, je treba osmisliti na novo.« Če večina ljudi ne razume, zakaj je branje smiselno, je iluzorno pričakovati, da bodo to razumeli tisti, ki delijo javni denar, pravi, »sindikalna« moč založnikov in avtorjev je ob sedanjem stanju duha v Sloveniji namreč postala zanemarljiva.
Zdravko Kafol iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) sicer poudarja, da se svoje odgovornosti pri prizadevanjih za nižji DDV zavedajo. Dvanajst držav Evropske unije ima od 4- do 6-odstotno stopnjo DDV, Avstrija pa je, denimo, takoj po sprejetju evropske direktive izenačila davčni stopnji na tiskane in e-knjige. Te so pri nas še vedno obdavčene z 22 odstotki, o znižanju tega davka bo v naslednjih mesecih odločal tudi državni zbor. »Vloga ZKZK je, da z argumenti, transparentno in aktivno pomaga odločevalcem, da bodo sprejeli pravo odločitev. Dve pismi predsedniku vlade novembra 2018 in aprila 2019, Deklaracija o knjigi v maju 2018 ter pobude za trajnostno konsolidacijo knjižne verige, ki smo ga Odboru za kulturo poslali aprila 2018, so le del naših prizadevanj za 'superznižano' stopnjo davka.«
Ohranjanje kritičnega novinarstva
Uvedbo nižjega DDV vidijo kot nadvse nujen ukrep tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). In sicer ukrep, ki ga je – v nasprotju s pričakovanim dolgotrajnejšim postopkom spreminjanja medijske zakonodaje – mogoče vpeljati praktično takoj. Predsednica DNS Petra Lesjak Tušek je prepričana, da je treba časopise v demokratični, kritični, napredni in razvojno naravnani družbi ohraniti prav tako kot knjige, s tem pa tudi slovenski jezik in kulturo v najširšem pomenu besede. »Nižji DDV časopisov sicer sam po sebi ne rešuje, a je predvsem hitra spodbuda, s katero lahko država izkaže tudi javni interes za ohranjanje tiskanih medijev in kritičnega novinarstva.«
DNS se je v preteklosti že zavzemalo za ničelno stopnjo DDV za knjige, časopise in druge publikacije, tudi Evropsko združenje založnikov časopisov (ENPA) poziva k čim nižji stopnji davka. Čas je, da temu sledi tudi Slovenija, je prepričana sogovornica. »Prihranek ob znižanju davka pa mora biti namenjen kakovostnim novinarskim vsebinam. Država mora ob tem izdajatelje časopisov oziroma lastnike zavezati, da denar namenijo kakovostnemu in poglobljenemu novinarstvu. Če spodbud takemu novinarstvu ne bo – nižji DDV je le drobec, a je pomemben –, bo skupaj s časopisi ogrožena predvsem demokracija.«
