Krompir, solata, čebula, paradižnik, fižol so najbolj vroče blago tatov slovenskih njiv in vrtov. Med priljubljenimi poljščinami, ob katerih nepridiprave zasrbijo roke, so še paprika, ne branijo se niti jagod in lubenic, ki izginjajo iz nasadov sadja. Gre za vsakoletni pojav, potrjujejo na novomeški policiji, tatovi pa so najbolj dejavni poleti, saj imajo na njivah takrat največjo izbiro. Tu in tam pred sezono kradejo celo sadike, a policija statistike o tem ne vodi. »Vsako leto je tudi nekaj takšnih primerov, a gre za manjše količine,« pravi Alenka Drenik iz PU Novo mesto.
Malo škode, več strahu
V veliki meri so tarča nepridipravov njive in vrtovi, ki niso tik ob hišah, saj s tem zmanjšajo tveganje, da jih zalotijo lastniki. »Pripeljejo se z avtom ali kombijem, nakradeno naložijo vanj in pobegnejo,« modus operandi zelenjavnih tatov opiše Drenikova. Nič kaj presenetljivo se na delo običajno odpravijo zvečer ali ponoči, v primerih, ki so jih novomeški policisti raziskali in odkrili storilce, pa je povečini šlo za osumljence s širšega lokalnega območja.
Tatovi naredijo za od nekaj deset do nekaj sto evrov škode, a težava ni v denarju, temveč v tem, da s svojimi podvigi prestrašijo prebivalce, ki se tako (tudi doma) počutijo manj varne. V najnevarnejših mesecih, ko »nočni pobiralci« najbolj prežijo na pridelke, je bilo v preteklosti v okolici najbolj zaželenih njiv več policistov, ki so tako skrbeli za preventivo. »Pridružili so se jim še vodniki službenih psov in konjeniška policija,« o štirinožni pomoči pove Drenikova. Občanom pa svetuje, naj bodo pozorni na morebitna sumljiva vozila in osebe, ki ne spadajo v lokalno okolje. Policisti so namreč prepričani, da so lahko le v sodelovanju s prebivalci učinkovitejši pri preprečevanju in preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj. »Ravno oni so tisti, ki najbolje poznajo svoje okolje in zelo hitro prepoznajo sumljive okoliščine,« sklene.
Pistacije varujejo s helikopterjem
V nasprotju z novomeškimi kolegi, ki se borijo proti bolj priložnostnim tatičem, se italijanska policija že več mesecev vnaprej pripravlja na septembrsko pobiranje »sicilskega zelenega zlata«. Varujejo namreč nasade ene najdražjih pistacij na svetu, ki na okoli 3000 hektarih rastejo v bližini kraja Bronte. Za kilogram oreščkov s pobočja vulkana Etna je treba v povprečju odšteti 15,5 evra, kar je dvakrat več kot denimo za pistacije iz ZDA ali Irana. Upajo, da bo letošnja bera večja od leta 2017, ko so ročno nabrali okoli 1250 ton pistacij, ki v mestno blagajno prinesejo približno 20 milijonov evrov na leto.
In ker drevesa obrodijo zgolj vsako drugo leto, je treba na njihove plodove še toliko bolj paziti. Ravno njihova cena in ekskluzivnost pred jesenskim časom obiranja v nasade privabita kriminalce. Pred desetimi leto so jo tako popihali z več kot 300 kilogrami pistacij tržne vrednosti nekaj manj kot 5000 evrov. Na prošnjo župana karabinjerji od takrat dalje vsako leto varujejo nasade bodisi na tleh bodisi s helikopterjem. Letos jih bo čez dan na obhodih po šest, v nočni patrulji se bo število podvojilo.
