V Lidlu so navadne plastične nakupovalne vrečke iz ponudbe umaknili že lani pred poletjem, v Tušu lani jeseni. V Bauhausu so to storili v začetku letošnjega leta, tudi v Mercatorju in Hoferju jih po pojasnilih trgovcev ne prodajajo več. Klasične plastične nakupovalne vrečke izginjajo z blagajn. Čeprav kodeks za zmanjšanje plastičnih vrečk za enkratno uporabo začne veljati šele septembra, jih mnogi trgovci že nadomeščajo z okolju prijaznejšimi alternativami.
S kodeksom, ki sta ga Trgovinska zbornica Slovenije in okoljsko ministrstvo sprejela pred dnevi, se lahko trgovci prostovoljno zavežejo, da na blagajnah svojih maloprodajnih mest od 1. septembra ne bodo več prodajali lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so izdelane iz originalnega granulata in imajo debelino stene manj kot 50 mikronov. Prav tako naj ne bi več prodajali plastičnih nosilnih vrečk z vsebnostjo manj kot 80 odstotkov reciklata.
Namesto klasičnih vrečk na voljo reciklirane
Mnogi trgovci te zaveze že izpolnjujejo. Tanke plastične vrečke, ki jih je še mogoče kupiti denimo v Mercatorju ali Hoferju, po videzu sicer spominjajo na običajne nosilne vrečke iz preteklosti, a že na otip se opazi, da so vendarle nekoliko drugačne. Izdelane namreč niso iz originalnega plastičnega granulata, kot njihove klasične predhodnice, saj je v njih 80 odstotkov reciklirane plastike. To je običajno na vrečki tudi napisano ali vsaj označeno s posebnim znakom. A tudi te vrečke bodo v Hoferju in še kje junija umaknili iz prodaje.
Njihovim kupcem bodo ostale na voljo papirnate in bombažne nakupovalne vrečke ter debelejše plastične torbe za večkratno uporabo; debelina njihovih sten presega 50 mikronov. Na takšne debelejše torbe iz recikliranih materialov – denimo iz recikliranih plastenk – so poleg papirnatih vrečk svojo ponudbo že omejili tudi v Lidlu. V Sparu bodo klasične plastične nakupovalne vrečke iz prodaje umaknili najkasneje 1. septembra. Skladno s kodeksom bodo po tem datumu kupcem ponujali le še reciklirane plastične vrečke, debelejše nakupovalne torbe za večkratno uporabo iz plastičnih in drugih materialov, vrečke iz biološko razgradljivih materialov, kot sta koruzni škrob in sladkorni trs, ter vrečke iz recikliranega papirja.
Kodeks so v Sparu že podpisali. To bodo storili tudi v Bauhausu in Merkurju, kjer obljubljajo, da bodo klasične plastične vrečke po 1. septembru zamenjali s papirnatimi. »Umik plastičnih vrečk iz prodaje so naši kupci zelo dobro sprejeli, vse več je tudi kupcev, ki nakupujejo s svojo lastno vrečko. Tudi sicer opažamo, da vse več kupcev nepakirano sadje in zelenjavo kupuje z lastnimi, doma izdelanimi vrečkami za večkratno uporabo,« ob tem ugotavljajo v Lidlu.
Najtanjše, ultralahke plastične vrečke za sadje in zelenjavo, ki jih trgovci uporabljajo tudi za pakiranje mesa, rib in drugih nepredpakiranih živil, sicer niso predmet kodeksa in za zdaj ostajajo kupcem na voljo brezplačno. »Te vrečke so namenjene varnemu shranjevanju nepakiranih živil v času nakupa in transporta domov, zato je treba najti primerne alternative, ki bodo sprejemljive s higienskega vidika, glede na potrebe kupca in zmožnosti trgovca oziroma glede na zahteve procesov dela v trgovini,« so v Lidlu pojasnili, zakaj iskanje alternativ za te vrečke poteka počasneje. Ne glede na to okoljski minister Simon Zajc računa, da bodo skupaj s trgovci tudi ta problem rešili do konca leta.
Umikanje plastičnih nakupovalnih vrečk iz slovenskih trgovin je spodbudila Evropska unija, ki je s posebno direktivo določila, da morajo države članice prepovedati brezplačne plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov ali z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbeti, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 takšnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 vrečk šest let pozneje. Za te omejitve se je Unija odločila, ker najobičajnejše plastične vrečke potrošniki redkeje ponovno uporabijo kot debelejše različice in zato hitreje postanejo odpadki, zaradi majhne mase pa te vrečke tudi pogosteje končajo v okolju.
Najmanjši še ne razmišljajo o alternativah
Slovenija se je na podlagi evropskih usmeritev odločila za prepoved brezplačnih vrečk, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. S kodeksom je nato država storila še korak dlje, a temu koraku za zdaj sledijo predvsem veliki trgovci. Zanimanje za kodeks smo preverili tudi med nekaterimi manjšimi ponudniki osnovnih živil in hitro pripravljene hrane, ki jo kupci lahko odnesejo s seboj v navadni plastični vrečki. V teh trgovinicah in lokalih oziroma na stojnicah o zamenjavi vrečk z okolju prijaznejšimi alternativami za zdaj še ne razmišljajo.
