Restavratorka po izobrazbi, poznavalka materialov in oblikovalka po duši. Martina Obid Mlakar, ki je po študiju na ljubljanski akademiji za likovno umetnost opravila še strokovni izpit in pridobila naslov akademske konservatorke-restavratorke, je v prvi vrsti oblikovalka. Oblikovalka s subtilnim pogledom na svet, iskalka lepega, mojstrica transformacije žlahtnih kovin. Učila se je zlatarstva, srebrokovaštva in restavriranja kovin v delavnici Zlato runo v Ljubljani pri Christophu Steidlu Porenti. Potem se je vpisala na doktorski študij na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, na oddelku za materiale in metalurgijo.
Navidezno dvojnost med grobo metalurgijo in finim nakitom avtorica vedno znova utiša skozi umetnost oblikovanja materialov, oblik in človekovega dojemanja. Njeno delo je prepletanje tradicionalnih rokodelskih veščin s sodobnimi materiali in tehnologijami na podlagi estetskih doživljajev. Zelo jo zanima pojem lepega: »Lepota. Lepota v obliki, potezi, detajlu, misli…« Kot pravi, je prav lepota tista, v kateri išče smisel in funkcije, ter tista, ki naj bi jo nakit prinašal v naša življenja. Ob tem se zaveda pomembnih vprašanj in odgovorov o tem, kdo nakit nosi in kako je predstavljen. To je tudi njeno vodilo pri odnosih s strankami, s katerimi skuša v svojem ateljeju v Stari Ljubljani ustvariti edinstveno izkušnjo in najti pravi kos nakita.
Srebro in evkaliptusovi plodovi
Martina Obid Mlakar o svojem ustvarjanju pravi: »Moje oblikovanje odseva živahne dialoge med željami in razmišljanji o življenju, pripoveduje zgodbe veselja s prijatelji in otrokom, o srečanjih s knjigami, filmi, fotografijami, dnevnimi novicami in uličnimi glasovi. In tudi trenutke meditativne tišine ter strastnega iskanja lepote v obliki, barvi, detajlih, mislih in interpretacijah, ko se kovina in dragulji spremenijo v nakit.«
Za avtorico so številne skupinske in samostojne razstave doma in v tujini, zadnja je bila razstava Narava v srcu mesta v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani, 2019, kjer je sodelovala z Natašo Grandovec, in skupinske leta 2018 Tat - Ort - Schmuck, Graz in Design Without Borders, Budimpešta. Nedavno se je zaključila razstava sodobnega unikatnega nakita Narava in nakit v galeriji Paviljon v Tržiču, kjer je sodelovala kot razstavljalka in soorganizatorka.
Oblikovalski izdelek Pod površjem gozda je bil leta 2017 sprejet v zbirko Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Avtorica je prejela nagrade in priznanja, njen nakit je večkrat »nastopal« tudi na ljubljanskem tednu mode LJFW kot modni dodatek kolekcij različnih kreatorjev. Že več let vodi delavnice izdelovanja nakita za otroke ali odrasle, ki jih pripravljajo skupaj z različnimi ustanovami, kot so Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah, Anselma… Na delavnicah udeleženci spoznavajo prve korake procesa oblikovanja, tehnike kovanja in cizeliranja ter tehnike oblikovanja nakita v vosku, kar na koncu pripelje do njihovih prvih kosov nakita.
V kraju Castel san Giovanni pri Piacenzi, v Villi Braghieri, je bila maja letos na ogled razstava nakita Gioielli in Fermento (Fermentirani dragulji), kjer je prek natečaja sodelovala tudi Martina Obid Mlakar s tiaro The Crown. Razstava je del mednarodnega tekmovanja sodobnega nakita, kjer o nagradah odloča žirija priznanih strokovnjakov. The Crown, ki si je prislužila pohvalo žirije, je oblikovalka izdelala iz srebra in evkaliptusovih plodov. Skupaj s tekstopisko Vesno Koselj sta o projektu zapisali: »Legenda pravi, da lahko najdemo zlato in srebro na listih evkaliptusa. Resnica je, da drevo iz zemlje črpa tudi plemeniti kovini, ki se pojavita na listih in plodovih evkaliptusa. S to interpretacijo legende evkaliptusova krona nadaljuje zgodbo s čašami, ki se napajajo iz srebrnega ogrodja in se kot kelihi z dragoceno vsebino ponujajo. Kdor okuša iz njih, razume resnično lepoto krone in nepopolnost njenih draguljev.«
Večnost krizantem
Kolekcija brošk z nazivom Animal Farm je nastala na povabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Avtorici je za izhodišče služila rimska antika, posebno rimske falere – odlikovanja na vojščakovih prsih. Ponovno je prebrala Živalsko farmo, knjigo Georgea Orwella. Miniaturne srebrne živalske glave je postavila na barvite stebričke ter nanje vkovala modrosti, izbrane za vsakega od protagonistov kolekcije Živalska farma.
V okviru EPK Maribor se je Martina Obid Mlakar leta 2012 v sodelovanju s slikarjem Maticem Sonnenwaldom predstavila s projektom Loves Me, Loves Me Not: figura polha je trgala listke z marjetice in se spraševala: »Ljubi, ne ljubi.« Marjetico je izdelala v srebru, v zlato okovje je vkovala turmalin. Marjetica je lahko broška, obesek ali le skulptura, nakit prostora.
Leto 2018 je bilo Cankarjevo leto in na povabilo Erike Pavlin, avtorice idejne zasnove ambientalne postavitve, so skupaj z varstveno-delovnim centrom Tončke Hočevar pripravili projekt Bela krizantema. Aktualen esej s tem naslovom je Ivan Cankar napisal pred več kot stotimi leti. Martina Obid Mlakar je izdelala srebrno krizantemo – postavljena je na sredino mize, kjer sta še dve skodelici in za mizo dva stola. Kompozicijo ograjujejo številne keramične bele krizanteme. Ustvarjalci so vzpostavili prostor dialoga srebra in keramike, prostor dialoga o lepoti, čas, trenutek za razmislek o umetnosti. To poletje bo postavitev gostila Schwentnerjeva hiša na Vranskem.
