Ko sem ravno pri besedi, naj omenim še to, da osrednji javni medij (tako TV, še bolj pa radio) namenja športnim dogodkom prek luže bistveno preveč časa in pozornosti, seveda na škodo poročanja o domačih dogodkih. Pa še zadnja bolečina: amerikanizacija je prisotna tudi na Radiu Slovenija, kjer evropske multikulturnosti praktično ne zaznamo, saj bi morali vrteti tudi glasbo evropskih narodov, pa je večina spet iz Amerike ali vsaj njene podružnice, Združenega kraljestva…
Srečo Knafelc, Krvava PečKaj nam pomeni Primož Roglič?
V petek, 22. maja, si po napornem dnevu vzamem čas za Odmeve, za izvleček dnevnih novic in za desert še za šport, na koncu, po kulturi, kot se spodobi. In spet ne morem verjeti neuravnoteženosti poročanja javne RTV – trenutno naš najboljši športnik Primož Roglič (pri športnicah je to brez dvoma Janja Garnbret) si ni zaslužil omembe za vožnjo v 11. etapi Gira. Ponudijo pa nam predvsem mnogo minut o vijoličasti evforiji ob razvlečenem predčasnem praznovanju nove državne zvezdice. Si predstavljate, kako bi šele bilo, če bi nogometaši igrali vsak dan v tednu, razen nedelje? Predvsem v fizičnem smislu, o poročanju pa raje ne bi razmišljal; čeprav imam rad nogomet in ga redno spremljam, imam tudi nekaj praktičnih izkušenj s kolesarstvom in ne bi rad delal primerjav, da ne bi bil kdo užaljen. Gre preprosto za dejstvo, da imamo po dolgem času športnega junaka, izjemnega športnika, kakršnega v kolesarstvu še nismo imeli, ki posega po zvezdah, mi pa mu ne namenimo niti minute v Odmevih, ki naj bi odražali ključne dogodke dneva. In sem šel pogledat še na šport v okviru osredje informativne oddaje Dnevnik – tam je bilo poročilo kot nepomembno povsem na koncu…
