S tem je ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću speljala naziv najboljšega župana slovenskih mestnih občin, ki ga je z oceno 3,71 suvereno zasedel pred lanskimi lokalnimi volitvami, ko je Ninamedia opravila enako raziskavo. Takrat se je Jankoviću ob bok postavil še župan Velenja Bojan Kontič, tretje mesto pa je zasedel takratni župan Kopra Boris Popovič.
Ptujčani nagradili trud nove županje
Tokratno merjenje je premešalo rezultate, prvo mesto pa je zasedla edina ženska med župani mestnih občin, županja Ptuja Nuška Gajšek, ki je prvič postala županja.
»S svojim dopisom ste me zelo presenetili, pozitivno. Presenečenje je toliko večje, ker za raziskavo nisem vedela. Rezultat me veseli, sem izjemno počaščena, a se zavedam, da je pot grajenja zaupanja ljudi velikokrat težka in zaradi odločitev, ki jih moramo sprejemati, tudi nehvaležna,« pravi Nuška Gajšek.
Raziskava je pokazala, da Ptujčani pri novi županji cenijo predvsem to, da je povrnila zaupanje ljudi v delovanje občine, da se vidi, da dela in se trudi, da ni razdiralna. Kar 56,6 odstotka vprašanih bi Gajškovo še enkrat volilo, 42,1 odstotka pa meni, da je bolj uspešna od svojega predhodnika Mirana Senčarja. Nekoliko ji zamerijo le podražitev vrtca, za ljudi pa je zelo pomembna tudi nova tržnica.
»Vrtec, ki ga omenjate, si zamerim tudi sama, a bi v tem trenutku ravnala enako, saj druge rešitve ni bilo, čemur pritrjuje dejstvo, da je tudi večina drugih občin morala storiti enako. Zdaj nas čaka celosten pregled, projekcije ter novi izračuni, da poiščemo vse rezerve, da bi bila cena družinam bolj prijazna,« pojasnjuje Gajškova. Glede tržnice si prizadevajo, da bi bil projekt čim prej končan, saj povzroča številne nevšečnosti stanovalcem in ponudnikom, ki zaradi del beležijo upad prometa. Zato bodo po zgledu Novega mesta pripravili shemo, po kateri bodo ponudnikom del izpada dohodka vrnili, pojasnjuje Gajškova.
Prav župan Novega mesta Gregor Macedoni pa je po raziskavi zasedel drugo mesto med župani mestnih občin. Novomeščani so mu podelili oceno 3,75, kar je bolje kot lani, ko je z oceno 3,54 zasedel četrto mesto. Boljšo oceno si je prislužil s prenovo mestnega jedra in ureditvijo glavnega trga, ki so jo končali pred kratkim. Novomeščani so z njim tako zadovoljni, da bi ga na volitvah ponovno podprlo kar 60,7 odstotka vprašanih.
Janković: »Nisem samovoljen, sem pa odločen.«
»Čestitke kolegoma, županji Ptuja Nuški Gajšek in županu Novega mesta Gregorju Macedoniju, za prvo in drugo mesto. Oba sta dobra župana in verjamem, da bosta v svojem delu še naprej uspešna,« se je na rezultat nove ankete odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Sam je tokrat zasedel šele tretje mesto na lestvici županov mestnih občin, čeprav so mu Ljubljančani namenili še nekoliko boljšo oceno kot lani. Če je lani dobil oceno 3,71, jo je letos 3,72. Ljubljančani mu priznavajo, da je najbolj zaslužen za razvoj občine in mestnega jedra. Kar 62,8 odstotka vprašanih bi ponovno glasovalo zanj. Med stvarmi, ki mu jih najbolj zamerijo, pa so tudi tokrat izpostavili samovoljnost in korupcijo.
»Vesel sem, da so Ljubljančanke in Ljubljančani znova prepoznali dobro delo naše ekipe, ki si vsakodnevno s številnimi projekti, trenutno jih izvajamo 200, prizadeva izboljšati kakovost življenja v mestu,« pravi Janković in dodaja, da so očitki o korupciji posledica neutemeljenega poročanja nekaterih medijev in nastrojenosti tožilke proti njemu, ki vodi njegove postopke. »Sam nikoli nisem prejel nobene podkupnine in doslej so bile vse zadeve na sodišču rešene v mojo korist. Tudi samovoljen nisem, saj mesto sooblikujemo skupaj z meščani. Sem pa odločen in ko enkrat sprejmemo odločitev, vztrajam, dokler je ne uresničimo,« pojasnjuje Janković, ki so mu Ljubljančanke in Ljubljančani zaupali že četrti mandat.
Če je nova županja Ptuja s svojim načinom vodenja navdušila svoje občane, pa tega nista dosegla novi koprski župan Aleš Bržan in novi mariborski župan Saša Arsenovič, ki sta na lestvici dosegla predzadnje oziroma zadnje mesto. Prvemu so Koprčani podelili oceno 2,89, Arsenoviču pa Mariborčani oceno 2,84. Arsenoviču sicer priznavajo, da je boljši od njegovega predhodnika Andreja Fištrovca, ki je na lanskem merjenju z oceno 1,91 prav tako zasedel zadnje mesto med župani mestnih občin, vendar za Arsenoviča kar 52,4 odstotka vprašanih Mariborčanov ne bi več volilo. Najbolj mu zamerijo neodločnost in da ne izpolnjuje obljub, izpostavili pa so tudi arogantnost, egoizem, klientelizem. Za komentar smo prosili tudi Arsenoviča, vendar odgovora iz Maribora nismo dobili.
Najbolj razočarani so v Kopru
Največji poraženec tokratne raziskave je nedvomno koprski župan Aleš Bržan, ki je v drugem krogu za vsega nekaj glasov premagal dolgoletnega koprskega župana Borisa Popoviča. Bržan je po raziskavi edini od šestih novih županov mestnih občin, ki je dobil slabšo oceno od svojega predhodnika. Popovič je lani z oceno 3,55 zasedel tretje mesto na lestvici, Bržan pa z oceno 2,89 šele deseto, predzadnje. Vprašani Koprčani so sicer izpostavili, da je bila najbolj pomembna pridobitev v občini zamenjava župana, kar pomeni, da so si sprememb res želeli, ampak so zdaj razočarani. Kar 45,5 odstotka vprašanih je namreč ocenilo, da je Bržan manj uspešen od svojega predhodnika, če bi ponovno kandidiral, pa zanj ne bi glasovalo 52,8 vprašanih Koprčank in Koprčanov.
Bržanu zamerijo predvsem pasivnost in neodločnost, neizpolnjevanje obljub in kadrovanje. Imenoval je kar pet podžupanov in vrsto svetovalcev, rezultatov še ni. »Ker sem svoj mandat nastopil nekoliko kasneje kot preostali slovenski župani, bodo tudi občanke in občani potrebovali nekoliko več časa za korektno oceno mojega vodenja občine,« pravi Bržan, ki zagotavlja, da bodo vse njegove obljube iz volilnega programa uresničene do konca mandata. Katere so to, ne navaja. »Ne dvomim pa, da so nad mano razočarani predvsem tisti, ki so pričakovali ali pogrešajo podoben način županovanja, kot so ga bili vajeni v preteklih 16 letih. Več pozornosti namenjam družbeni sprejemljivosti posameznih projektov, usklajevanje različnih interesov pa nedvomno zahteva več časa in energije kot preprosto vsiljevanje odločitev,« pravi Bržan, ki je sicer obljubljal, da bo župan, ki združuje, vendar mu to ne gre najbolje od rok.
Slabšo oceno dobila tudi Šrot in Kontič
Nekoliko slabšo oceno sta v tokratnem merjenju dobila tudi dolgoletna župana Celja in Velenja, Bojan Šrot in Bojan Kontič. Župan Celja je letos dosegel šesto mesto na lestvici z oceno 3,39, medtem ko je lani dobil oceno 3,46. Velenjski župan Bojan Kontič pa je z lanske ocene 3,71 padel na oceno 3,46 in zasedel peto mesto. Kot izhaja iz raziskave, mu zamerijo predvsem to, da je preveč naklonjen priseljevanju tujcev in skrbi zanje, posledično pa naj bi zato zanemarjal domačine. Še vedno pa bi več kot polovica občanov ponovno glasovala zanj, če bi bile v nedeljo volitve. Enako za Šrota.
