Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko je na zelo neposreden način udarila evropske potrošnike. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal odredbo, s katero je prepovedal poslovanje ameriških podjetij s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za ameriško nacionalno varnost. Da je imel v mislih Huawei in njegovo podružnico Honor, ni skrivnost, novica, da bo Google prekinil poslovanje s Huaweijem, pa je kljub temu močno odmevala. Razumljivo.
Huawei je trenutno drugi največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu. Vodi Samsung, ki je v letošnjem prvem četrtletju odposlal okoli 21 odstotkov vseh mobilnikov, Huawei pa mu je s 17-odstotnim deležem blizu za petami. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer ima Huawei po podatkih družbe StatCounter kar 25,59-odstotni delež mobilnega trga.
Čeprav je bila zaskrbljenost ob razkritju novice razumljivo velika, posledice (vsaj) kratkoročno niti niso tako hude. Google je v uradni izjavi namreč zapisal: »Uporabnikom naših storitev sporočamo, da bodo storitve google play in varnostne zaščite, ki jih zagotavlja google play protect, še naprej delovale na napravah huawei.« Podobno se bere tudi uradna izjava Androida. Če bodo uporabniki vse to imeli še naprej, kaj potlej v praksi sploh pomeni prekinitev poslovanja? Za kitajske in ameriške uporabnike praktično nič. Prvi že sedaj ne uporabljajo Googlovih storitev, drugi pa praktično ne kupujejo Huaweijev. Googlovo odločitev bomo torej občutili predvsem v Evropi in drugod po svetu, a tudi za nas stvar ni kritična.
Posledice zgolj za bodoče naprave
Operacijski sistem android in njegov ekosistem sta precej zapletena. Osnovni operacijski sistem je odprtokoden in brezplačen za vse, ki ga želijo uporabljati, zato tudi ni vključen v prepoved poslovanja med ameriškimi podjetji in Huaweijem. Proizvajalci ga lahko spreminjajo ali ohranijo, kakršen je. Huawei osnovno različico androida pred nastavitvijo na naprave nekoliko predela in mu doda lastno preobleko, da bi bil optimalno prilagojen uporabi na njihovih napravah. Vse to bo Huawei še naprej počel, bo pa moral odslej sam skrbeti za posodobitve operacijskega sistema. Tudi to naj ne bi predstavljalo večjih težav.
Precej bolj problematična pa bi znala biti izguba Googlovih storitev za android in njegove spletne trgovine z aplikacijami. Tudi to ne bo prizadelo uporabnikov, ki že imajo Huaweijeve telefone. Bi pa znalo biti problem pri prodaji prihodnjih modelov. Če uporabniki ob nakupu novega Huaweijevega ali Honorjevega telefona ne bodo imeli dostopa do Googlove spletne trgovine, je vprašanje, komu bodo ostali zvesti – znamki telefona ali ekosistemu aplikacij.
Ključno vprašanje pri tem je, koliko časa bo prepoved trajala. Če gre zgolj za Trumpovo kratkoročno taktiko ustrahovanja Kitajske, bi zadeva znala miniti brez resnejših posledic. Če pa se prepoved zavleče, bi lahko imela resnejše in dolgoročnejše posledice. Ne le za Huawei, temveč tudi za ameriško tehnološko industrijo.
Je Trump ustrelil lastno tehnološko industrijo?
V primeru daljše odrezanosti od Googla bo Huawei moral močno zavihati rokave in začeti promovirati lastno spletno trgovino z aplikacijami. To tudi napovedujejo v uradni izjavi: »Nadaljevali bomo z razvojem varnega in trajnostnega ekosistema programske opreme, da bi zagotovili najboljšo izkušnjo za uporabnike po vsem svetu.« Podjetje prav tako že nekaj časa razvija lasten operacijski sistem. Vprašanje pa je, kako uspešni bodo pri nagovarjanju svetovnih uporabnikov. Z lastnim operacijskim sistemom za pametne telefone sta v preteklosti poskusila že Nokia in Microsoft in oba pogorela. Res pa je, da je predvsem Microsoft vstopal na že zasičen trg, na katerem ni imel nikakršnega deleža. Huawei ima kot drugi največji proizvajalec mobilnikov delež že v rokah. Moral ga bo le znati izkoristiti in preudarno preusmeriti uporabnike v svoj ekosistem. Navsezadnje, če lahko ima svoj operacijski sistem in izredno donosno spletno trgovino Apple, kljub 5 odstotnih točk manjšemu deležu novih odposlanih naprav v prvem četrtletju 2019, zakaj ne tudi Huawei in podružnica Honor?
To pa nas pripelje do težav za ameriško tehnološko industrijo. Trumpova odredba je opozorilo, da tudi v dobi globalizacije meje in države obstajajo in da tudi multinacionalke poznajo domačo državo. Vse države, ki niso v dobrih odnosih z ZDA, pa v tem trenutku verjetno že razmišljajo, kako pametno je svojo ključno infrastrukturo zaupati ameriškim podjetjem. Verjetno se marsikje tudi že razmišlja, ali ne bi bilo smotrno presedlati na neameriške operacijske sisteme oziroma razviti lastno različico windowsov, androidov… Zato tudi ni presenečenje, da so praktično vsa ameriška tehnološka podjetja, vključno s tehnološko borzo Nasdaq, ponedeljkovo poslovanje začela z občutnim padcem. Rusija se je denimo že pred časom odločila za izgradnjo lastne, od tujih akterjev neodvisne internetne infrastrukture.
