Razvita operna kultura ponuja svojim odjemalcem žanrsko različna glasbeno-gledališka dela, ki v središče sicer postavljalo zelo različne operne »aspekte«. Ti nihajo od prvenstva dramatično-psihološkega, melodično-emocionalnega, svetovnonazorskega, spektakelsko-vizualnega do pevsko virtuoznega. Kar pomeni, da bi na odrskih deskah morali redno poslušati tako Wagnerja kot baročno opero, tako Mozarta kot sodobno opero, tako belcanto kot ekspresionistično govorno petje. V luči takšne raznolikosti je odločitev za uprizoritev Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor smiselna – v ospredje postavlja vokalno lepoto in virtuoznost, manj zanimiva je na dramaturški ravni. Toda ob tem se postavlja ključno vprašanje: se v domačem ansamblu skrivajo pevska imena, zmožna tako zahtevnih, mestoma specifičnih nalog?
Novo postavitev Donizettijeve opere je pripravil režiser Frank Van Laecke, ki je dobro postavil značaje glavnih oseb, toda ves čas enako prizorišče je ponujalo skoraj premalo različnih emocionalnih stanj, odklon v statično pa se je nadaljeval še z ves čas prisotnim zborom. (Foto: Darja Štravs Tisu)
Novo predstavo je pripravil režiser Frank Van Laecke, ki smo ga že spoznali po solidni režiji Janáčkove Kate Kabanove. V svoji tokratni po...
Predstavo Taka sem kot vi, rada imam jabolka odprejo in zaprejo nihajna vrata. Na začetku skozi njih vstopi mlad moški, na koncu skoznje odidejo tri...
