Evropski predsedniki, premierji in voditelji političnih strank z vsega političnega spektra so pred bližajočimi se volitvami letos volilce pozvali na volitve. Tudi v Sloveniji, kjer je udeležba ena izmed najnižjih v Evropi, so se vrstili nagovori, naj ljudje ne izpustijo priložnosti za glasovanje.
Pravnik Matej Avbelj je prepričan, da bi se morali volilci pri nas volitev udeležiti v znamenje spoštovanja temeljne politične človekove pravice – volilne pravice, za katero so se generacije pred nami borile s krvjo in znojem, nekateri so zanjo dali tudi življenje. »Volitev bi se morali prav tako udeležiti, ker je evropski parlament že danes bolj pomembno zakonodajno telo od nacionalnega parlamenta, saj domala 80 odstotkov nacionalnih predpisov tako ali drugače nastane pod vplivom evropskih. Na volitve pa bi morali oditi tudi v znamenje spoštovanja samega sebe kot državljana in ne kot idiota v klasičnem antičnem smislu,« pravi Avbelj.
Nizka volilna udeležba je vseevropski problem, priznava veleposlanik Slovenije pri EU Janez Lenarčič. Večjo udeležbo imajo predvsem tam, kjer je glasovanje na volitvah obvezno, denimo v Belgiji ali Luksemburgu, kjer nevolilca lahko doleti manjša globa. Čeprav Lenarčič tudi sam išče razloge, zakaj je volilna udeležba na evropskih volitvah tako nizka, kot edini možni odgovor vidi razlago, da so ljudem bližji nacionalni parlamenti. »Očitno ljudje mislijo, da lahko prek izvoljenih nacionalnih parlamentov, iz katerih izhajajo tudi vlade, bolje vplivajo na odločitve v EU.« Marko Lovec, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose pri ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV), priznava, da evropski parlament morda ni najpomembnejša institucija EU. Vendar je edina neposredno izvoljena, zato se lahko volilci v njej neposredno obrnejo na tistega, ki so mu dali glas. »Zato je treba oditi na volitve, hkrati pa tudi zahtevati odgovore in odgovornost,« meni Lovec.
Politične blokade niso izključene
Volilna udeležba v Evropi sicer pada vse od leta 1979, ko so volilci prvič volili poslance evropskega parlamenta. A tokrat gre za precej več – za prihodnjo politično podobo Evrope, v kateri bi lahko evroskeptiki dobili močan vpliv. »Obstajajo znamenja, da je proevropska sredinska koalicija v evropskem parlamentu ogrožena. To je dobro, ker vnaša konkurenco in vprašanja o alternativah ter deluje mobilizacijsko. Hkrati s tem pa posamezne evroskeptične in radikalne alternative vnašajo tveganje politične nestabilnosti, potencialne izgube ugleda EU z vidika vrednot, spoštovanja pravnih norm in človekovih pravic,« ocenjuje Lovec.
Opozarja še, da lahko pride tudi do blokad v političnem procesu odločanja: »Ne gre samo za boj med pro- in protievropskimi silami, kot to skušajo pokazati nekatere sredinske stranke, temveč tudi za vprašanja nadaljnje izgradnje EU. Kot trenutno kaže, bo ob naslednji finančni krizi zaradi ravni zadolženosti razpadlo evrsko območje. V nekaterih novih državah članicah je krhanje institucij pravne države doseglo nevarne ravni. Na zahodnem Balkanu in drugod so vse bolj aktivne tretje države, kot so Rusija, Kitajska, Turčija.«
Vsi ti scenariji so po Lovčevem mnenju za Slovenijo pogubni. Sredinske stranke, med katere Lovec umešča Evropsko ljudsko stranko, socialiste in liberalce, na ta vprašanja niso dale dovolj pogumnih odgovorov. Po drugi strani pa evroskeptične alternative na vprašanja evropske prihodnosti sploh nimajo odgovorov, dodaja.
Dvom o moči parlamenta kot razlog volilne abstinence
Zanimivo je sicer, da je bila volilna udeležba na evropskih volitvah nižja v tako imenovanih novih državah članicah, ki so si sicer vse od svojih osamosvojitev oziroma izhoda izpod železne zavese želele postati članice Evropske unije. Avbelj ta fenomen razlaga z mnogo nižjo ravnjo demokracije, politične kulture in deleža aktivnega državljanstva ter s pomanjkanjem demokratične tradicije. »Višji ko je demokratični primanjkljaj v državi, nižja je udeležba. Po srednji in vzhodni Evropi, vključno z nami, je politični sistem implodiral, ljudje so v nacionalne politične stranke povsem izgubili zaupanje, in to se nujno prevaja tudi na evropsko raven,« ocenjuje Avbelj.
Lovec sicer razloge za nizko volilno udeležbo – nižjo kot pri nacionalnih volitvah – pri nas pripisuje tudi kompleksnemu odločanju, omejenemu vplivu evropskega parlamenta in slabo razviti razpravi o evropskih zadevah v javnosti. »V Sloveniji so ti dejavniki še bolj poudarjeni. Slovenski glasovi predstavljajo en odstotek vseh glasov v evropskem parlamentu. Kot majhna država imamo objektivno omejen vpliv,« pravi Lovec in med razloge dodaja tudi to, da Slovenija evropskim politikam bolj sledi, kot jih ustvarja, stranke pa na volitvah ne kandidirajo najboljših kandidatov.
.jpg)
