Iz prastare žvečilke so namreč razbrali dedni zapis dveh žensk in moškega iz pionirskih časov poselitve. Gre za košček smole iz brezovega lubja, iz katere je znanstvenici Nataliji Kashuba in njenim kolegom na univerzi v Uppsali uspelo izolirati DNK-zapise takratnih naseljencev. Gre za najstarejše človeške dedne zapise s tega območja, so sporočili z univerze v Stockholmu. Znanstveniki so sicer žvečilko našli že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja na najdišču Huseby-Klev severno od Göteborga, kjer so v zgodnjem mezolitiku živeli lovci in ribiči. A šele zdaj jim je uspelo izločiti človeški dedni zapis iz tako starega vzorca, so poročali v strokovni reviji Communications Biology. Rezultati preiskave kažejo, da so bili tisti, ki so žvečili pradavno žvečilko, v tesnem sorodu z drugimi skupinami prebivalcev, ki so v srednji kameni dobi živeli v tem delu Evrope. Orodja, ki so jih našli poleg žvečilke, pa so bila izdelana s tehniko, kakršno so v tistem obdobju poznali na območjih današnje Rusije. Da so tamkajšnja ljudstva tako kulturno kot tudi gensko vplivala na populacijo, ki je naseljevala današnje ozemlje Švedske, so sicer znanstveniki predvidevali že prej, genetska analiza pa je njihova predvidevanja zdaj le še potrdila. A ne gre le za to, pravi soavtor prispevka v omenjeni reviji Per Persson iz Muzeja kulturne zgodovine v Oslu. DNK iz prastare žvečilke ima velikanski potencial, iz nje je mogoče razbrati tudi to, v kakšnih družbenih odnosih so ljudje živeli takrat, kakšne bolezni so prebolevali in kaj so jedli.

ljudje v objektivu žvečilka Skandinavija Švedska DNK