Špansko sodišče mu namerava soditi za kaznivo dejanje, opredeljeno po mednarodnem pravu kot zločin proti človeštvu. Eta je od ustanovitve leta 1959 pa do leta 2011, ko je opustila terorizem kot politično sredstvo za osamosvojitev Baskije, pustila za sabo 853 smrtnih žrtev in 6389 poškodovanih.
Urrutikoetxea oziroma Josu Ternera je bil aretiran danes zjutraj v mestu Sallanches v francoskih Alpah. Operacija je bila izvedena v skupni akciji francoske tajne službe generalne direkcije za notranjo varnost (DGSI) in pripadnikov španske policije Guardia Civil. Ternero, ki je bil na begu od novembra 2002, so prijeli na parkirišču bolnišnice v Sallanchesu, kamor je prišel na zdravniški pregled zaradi že pred leti ugotovljenega raka.
Na videoposnetku, ki ga je Eta maja lani posredovala javnosti, je bil prav on tisti s pokritim obrazom, ki je prebral »končno sporočilo Ete« o odločitvi njenega vodstva, da se kot organizacija razpusti in da bodo njeni pripadniki nadaljevali boj »za enotno, samostojno, socialistično in nepatriarhalno baskovsko državo« po politični poti.
Ternera veljal za neulovljivega
Eta se je terorističnim akcijam odrekla oktobra 2011 predvsem zaradi močne okrepitve protiterorističnih enot v španski policiji in vse glasnejše obsodbe krvavih pohodov Ete v baskovski javnosti.
Ternera je bil eden od voditeljev Ete, ki je veljal za neulovljivega. V organizacijo se je včlanil leta 1968 in je bil posredno in neposredno udeležen v številnih atentatih, na primer pri logističnih pripravah na zloglasni atentat na Carrera Blanca, španskega šefa Francove vlade leta 1973. Po podatkih španskega novinarja Florencia Domingueza, enega največjih poznavalcev zgodovine Ete, je Ternera sodeloval tudi pri bombnem napadu 21. junija 1987 na trgovsko središče Hipercor v Barceloni, ki je terjal 21 življenj in 45 poškodovanih. Špansko tožilstvo mu pripisuje še sodelovanje v napadu z avtomobilom bombo na kasarno policijskih enot Guardia Civil decembra 1987 v Zaragozi, v katerem je umrlo 11 ljudi, med njimi šest otrok.
V tistem letu je Ternera prevzel vodenje teroristične skupine, dve leti zatem so ga v Franciji aretirali in obsodili na 10 let zapora, šest let pozneje pa so ga izročili Španiji, kjer je bil izpuščen na prostost. Leta 1998 je bil kot predstavnik stranke Euskal Herritarrok (Baskovski državljani) izvoljen za poslanca v baskovskem parlamentu. Leta 2001 je bil vnovič izvoljen na to funkcijo in postal celo član baskovske parlamentarne komisije za človekove pravice.
Potem ko ga je novembra 2002 špansko sodišče pozvalo na zaslišanje v zvezi z atentatom v Zaragozi, pa je za njim izginila vsaka sled in vse do danes se je uspešno izogibal aretaciji. Vmes se je prikazal kot član pogajalske skupine Ete na pogovorih v Ženevi, za katere je leta 2006 dala pobudo španska socialistična vlada premierja Joseja Luisa Rodriguesa Zapatere.
Leta 2013 se je Ternera pojavil na Norveškem skupaj s še dvema voditeljema Ete, kjer so v Oslu zaman čakali na delegacijo španske konservativne vlade premierja Mariana Rajoya za sklenitev dogovora o razpustitvi Ete.
Kljub temu in prav po zaslugi Ternere se je teroristična organizacija leta 2018 razpustila. A španska protiteroristična policija in pravosodni organi niso nikoli opustili pregona. Preiskovalni sodnik Juan Pablo Gonzalez očita voditeljem Ete načrtovanje in naročanje atentatov, ugrabitev in umorov. Obtožuje jih zločina proti človeštvu, ker da je šlo sistematične napade, storjene nad civilnim prebivalstvom, in ker so bile mnoge žrtve njihova tarča zaradi drugačnih političnih nazorov.
