V tožilskem, enako v tudi v pravosodnem svetu imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sebe. Demokratično državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, to je DZ RS, ki postavlja cilje in merila. Za to sprejema oziroma »proizvaja zakone« tudi za delovanje obeh drugih oblasti. Zakoni so njegovi izdelki. Pravično je, da vsak odgovarja za kvaliteto delovanja svojih proizvodov, zato mora nadzorovati njihovo uporabnost in učinke. »Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki… Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice – govoriti, protestirati, objavljati – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti – tri veje in vsi organi, predsednik države – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva – za kogar koli v republiki,« pravi Iztok Simoniti, nekdanji diplomat.
Strinjam se. »Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu,« pa je v svoji odstopni izjavi opozorila profesorica za evropsko pravo na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU. Odstopila je, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve in ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu, tudi ne more prispevati h krepitvi zaupanja v sodstvo.
Tudi sam sem kot sodnik porotnik – ki ima enako pristojnost kot profesionalni predsednik sodnega senata – odstopil iz podobnih razlogov in namenov. Odločitev o odstopu je bila ena najtežjih v mojem življenju. Opozorila so ostala brez odziva. Vroča razprava na izredni seji DZ RS je bila potrebna. »Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast.« Predlagatelji izredne seje DZ RS so si to svobodo tokrat izborili z argumenti. Nacionalna RTV te razprave skoraj ni zaznala. Vsekakor Slovenija potrebuje boljšo vladavino prava, za razvoj demokracije in ekonomije.
Franc Mihič, Ribnica