Erjavec in Šarec sta prepričana, da v ravnanju Erjavca pri razrešitvi Mihe Škerbinca in vlogi vojaške obveščevalne službe, katere zlorabo v SDS očitajo Erjavcu, ni bilo nič nezakonitega. Erjavec je ponovil, da interpelacijo razume predvsem v smeri želje SDS, da bi ohranila vpliv v vojski. »To ni vojska SDS ali pa vojska Karla Erjavca, Janeza Janše, ampak je to vojska vseh državljank in državljanov Republike Slovenije,« je dejal ob robu Dnevov medgeneracijskega sožitja, ki te dni potekajo v Ljubljani. Oba s Šarcem vložitev interpelacije vidita v luči predvolilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament. »Vidimo, da se zadeve zelo zaostrujejo, da se umetno napihujejo težave v zvezi z migracijami, ki jih policija, tudi s pomočjo slovenske vojske, obvladuje. Prepričan sem, da po 26. maju, ko bodo evropske volitve mimo, se bodo tudi tenzije s strani SDS, ki je največja opozicijska stranka, umirile,« je dejal Erjavec.
Ob tem je zatrdil, da je dnevno v kontaktih s policijo in notranjim ministrstvom. »Glede na njihova pričakovanja bomo povečevali število vojakov na južni meji. Mislim, da je že v simbolnem smislu zelo pomembno, da je slovenska vojska tam prisotna. Treba je vedeti, da se migranti zelo bojijo vojaške uniforme. Slovenska vojska lahko že s svojo prisotnostjo zelo preventivno vpliva na dogajanja na južni meji,« je dodal. Premier Šarec pa je spomnil, da so nezakonite migracije prisotne že dolgo, »samo zdaj se to nekoliko potencira«.
Kot je dejal, obstoja nezakonitih migracij nikoli ni zanikal, a je znova zatrdil, da policija in vojska opravljata svoje delo. Dodatno ograjo so naročili že pred časom, ko je policija ugotovila, da so še območja, kjer je meja prepustna. Za preprečevanje migracij pa predlagajo, da gredo sile Frontexa na Hrvaško, »kajti Frontex varuje zunanje meje Evropske unije, to pomeni mejo, ki ni schengenska«.
Ustvarjanje panike nepotrebno
Prepričan je, da je ustvarjanje panike in nemira nepotrebno. »Tisto, ko nekateri pravijo, da se doslej niso zaklepali, zdaj pa se morajo ... veste, tudi v Ljubljani vprašajte ljudi, koliko časa se zaklepajo v svoja stanovanja,« je opozoril. Dodal je, da so »vedno pripravljeni iti tudi v Belo krajino in na vsa območja Slovenije, se pogovoriti z ljudmi, jim zagotoviti, da je Slovenija varna«. Nedavni protest za varno mejo v Črnomlju pa je označil za strankarski shod. »Tukaj je vsakomur jasno. Kdor je videl politike, ki so bili tam, mu je to jasno,« je dejal. Zagotovil je, da je bil v Beli krajini tudi že minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ljudi pa je pozval, naj, če sami opazijo kakršnokoli nelegalno aktivnost ljudi, to javijo na policijo.
Aktivnosti vlade glede nezakonitih migracij je danes ob robu strankarskih aktivnosti v Mariboru komentiral tudi prvak SMC in zunanji minister Miro Cerar. Ali so ukrepi zadostni, bodo po njegovih besedah pokazali prihodnji tedni in meseci. »Pomembno je, da se ukrepa, da je policija pozorna, da je ministrstvo pozorno na razvoj dogodkov,« je dejal. Kar se zunanje politike tiče pa je dejal, da Slovenija pri preprečevanju ilegalnih migracij sodeluje tako z državami proti Balkanu kot tudi z drugimi evropskimi državami. Avstrijske kolege je že opozoril, da si Slovenija želi ukinitve nadzora na medsebojni meji, ob vedenju vladnih partnerjev pa je govoril tudi z italijanskim kolegom o možnosti skupnih policijskih patrulj ob italijansko-slovenski meji.
Po njegovih besedah je zelo pomembno, da«ostanemo uravnoteženi, da seveda na zunanjih mejah evropske unije pomagamo, da se bo nadzor nad ilegalnimi migracijami krepil«. Hkrati se po njegovih besedah cela Evropa trudi pomagati pri krizah v Afriki, Bližnjem vzhodu in Aziji. Pri tem je Slovenija aktivna, »še posebej s svojo pomočjo ženskam v teh okoljih, kjer so zelo deprivilegirane, diskiminirane. Pomagamo tudi otrokom in drugim ranljivim skupinam. Kajti če se bodo te skupine afirmirale bolj, še posebej če bodo ženske dobile večjo vlogo v družbi, politiki in sicer, bodo tudi v teh okoljih prisotne manjše skrajnosti, bo manj konfliktov in manj potrebe po migracijah,« meni Cerar.
Interpelaciji Erjavca tudi podpora NSi in SNS, v SAB čakajo ministrove argumente
Večina poslanskih skupin tudi danes še ne komentira interpelacije obrambnega ministra Karla Erjavca, ki jo je minuli teden vložila SDS. Podporo sta za zdaj napovedali še NSi in SNS, ki med očitki Erjavcu navajata katastrofalno stanje v SV. Levica se še ni izrekla, v koalicijski SAB pa poudarjajo, da še čakajo na ministrove tehtne argumente.
Čeprav je tudi po odzivu premierja Marjana Šarca, ki je Erjavcu stopil v bran in njegovi poročili ocenil kot ustrezni, pričakovati, da ga bo podprla celotna koalicija, pa so v SAB tudi danes za STA ponovili, da bodo počakali na ministrov odgovor na očitke. Predvsem pa pričakujejo, da bo imel Šarec pri Erjavcu enake vatle kot pri drugih ministrih, ki so morali že zapustiti položaj. Prvi je bil prav kohezijski minister iz vrst SAB Marko Bandelli.
Erjavec je danes v izjavi novinarjem izrazil prepričanje, da interpelacija, ki jo je proti njemu vložila SDS, ne bo uspela. Tako on kot premier Šarec pa jo vidita v kontekstu prihajajočih evropskih volitev. Medtem sta podporo interpelaciji napovedali opozicijski SNS in NSi. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je danes v izjavi v DZ pojasnil, da so za podporo interpelaciji najmanj trije razlogi, in sicer katastrofalno kadrovsko stanje v Slovenski vojski (SV), težave glede opremljenosti SV in po njihovem mnenju zloraba vojaške obveščevalne službe (OVS) v politične namene.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je danes v izjavi v DZ ocenil, da je vsebina interpelacije, ki jo bodo sicer podprli, preozka. Med drugim Jelinčič Erjavcu očita, da ni uredil zaposlovanja vojakov po 45. letu, čeprav je možnost za njihovo prekvalifikacijo. »Nič ni naredil, razmišlja le o svojem položaju,« ugotavlja Jelinčič in Erjavcu nalaga odgovornost za katastrofalno stanje v SV. Po njegovem mnenju je sicer jasno, da bo koalicija, ki ji je do tega, da zaključi mandat, držala skupaj. Do zdaj napovedani glasovi v podporo interpelaciji za njen uspeh ne bi bili dovolj. Za razrešitev ministra je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, SDS, NSi in SNS pa jih imata skupaj 36. V Levici, sicer zunanji partnerici vlade, ki šteje devet poslancev, interpelacije tudi danes še niso komentirali.
