Različni ljudje različno berejo, razlagajo in se odzivajo na seznam Sunday Timesa, ki vsako leto objavi seznam najbogatejših Otočanov. Večina je ogorčena zaradi debeljenja že tako debelih mačkov, kot na Otoku rečejo superbogatašem. Posebno so občutljivi v teh napetih brexitskih časih, ko nikomur ni jasno, kakšen bo epilog tega projekta desničarsko usmerjenih bogatih Otočanov, ki jim je pred referendumom uspelo prepričati dovolj revnih in nebogatih, da se bosta po brexitu za vse cedila med in mleko.
Aristokrati izgubili primat
Seznam tisoč najbogatejših Otočanov je nekaj posebnega. Že zato, ker avtorji izračunajo premoženje superbogatih na podlagi ugotovljivega bogastva, kot so posest, nepremičnine, umetniška dela in delnice. Pri tem izračunu ne pride v poštev denar, ki ga imajo na bančnih računih, in denar, ki ga skrivajo (pred dacarji) v davčnih oazah in drugod. Zelo zanimivo je, da je Sunday Times, ko je pred tridesetimi leti začel objavljati seznam, za najbogatejšo osebo na Otoku razglasil kraljico Elizabeto II., ker je med njeno bogastvo štel vse, česar ne more prodati, čeprav to ni ravno njeno, ampak državno oziroma narodovo. Je pa res, da ničesar od tega narod ne more uporabljati, ker je uporaba rezervirana za kraljevo družino. Njeno zasebno bogastvo pa je ne uvršča niti med tristo najbogatejših Otočanov. Na seznamu tisoč najbogatejših Otočanov je 38 aristokratov. Kraljica je šele sedemnajsti najbogatejši aristokrat s 370 milijoni funtov (427 milijonov evrov), kar jo na lestvici uvršča na 356. mesto (lani 344.).
Najbogatejši aristokrat je komaj 28-letni Hugh Grosvenor, sedmi westminstrski vojvoda, ki je leta 2016 po očetu podedoval bogastvo: 300 juter zemlje v Londonu in drugod, nepremičnine, naložbe v šestdesetih mestih po svetu. Pod palcem naj bi imel 10,1 milijarde funtov vredno premoženje. Celo to ni dovolj za uvrstitev med trideset najbogatejših Otočanov.
Na prvem in drugem mestu bratje
Na prvem mestu sta že tretjič brata Sri in Gopi Hinduja, Indijca z britanskim državljanstvom. V njuni lasti je več kot petdeset podjetij, ki so imela lani blizu 49 milijard funtov prometa. Njuno premoženje naj bi bilo vredno (brez gotovine) 22 milijard funtov (25,4 milijarde evrov), kar je 1,356 milijarde več kot lani.
Tudi na drugem mestu sta brata, v Indiji rojena David in Simon Reuben, z 18,7 milijarde funtov, bogatita pa z nepremičninami in internetom. Na tretjem mestu je najuspešnejši otoški prodajalec kemikalij Jim Ratcliffe, ustanovitelj podjetja Ineos. Samo v zadnjih dveh letih se je njegovo premoženje povečalo za 15 milijard. Čeprav se je z denarjem boril za brexit, se je zaradi strahu pred dacarji preselil v Monako.
Deset najbogatejših, med katerimi so trije ruski oligarhi, naj bi imelo pod palcem skupno 154,4 milijarde funtov. Britanski superbogataši so iz leta v leto bogatejši, povprečna gospodinjstva pa so vse bolj zadolžena.
Groteskna neenakopravnost v družbi
Ta seznam kaže groteskno neenakopravnost v Britaniji (po ZDA druga najbolj neenakopravna država na svetu), ki povzroča globoke brazgotine v družbi. Bogastvo tisoč najbogatejših Otočanov, ki znese 771 milijard funtov, je skoraj tolikšno kot enoletna javna poraba britanske konservativne vlade, ki je sicer izjemno naklonjena superbogatašem. Tako vsaj pravi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki zahteva, da vsi na tem seznamu, med katerimi je 151 milijarderjev, javno objavijo, koliko davka so plačali in kje so ga plačali. Nekateri superbogataši se v strahu pred tem, da bi Corbyn zmagal na naslednjih volitvah, ki so ena od potencialnih rešitev brexitske paralize poleg vse bolj verjetnega novega referenduma, že pakirajo kovčke. Ne skrbi jih brexit, skrbi jih Corbyn. Zadnje, kar jih zanima, je plačevanje svojim zaslužkom primernih davkov. V Britaniji že dolgo drži samo polovica pregovora, da smrti in davkom nihče ne uide.
