»Sanje so postale resničnost.« Primož Roglič si je rožnato majico zelo želel. Trinajst minut kolesarske »resnice« je v soboto odpeljal zgodaj, da bi se izognil vremenskim tveganjem, in že takoj vsem glavnim tekmecem s Tomom Dumoulinom na čelu poslal jasno sporočilo. Kar slabe tri ure je na vročem stolu moral čakati na Britanca Simona Yatesa, ki je postavil drugi čas dneva. Začetek, kot si ga je le želel, čeprav je to šele prva bitka in prvi telemark v tritedenskem maratonu.
»Od starta sem začel hitro in potem do cilja 'ful gas',« je sila preprosto razložil skrivnost taktike na cilju pri baziliki San Luca nad Bologno. Glede na razdaljo je imel svetlobno prednost in je še enkrat upravičil sloves »rakete« iz Zasavja. Bil je kar 19 sekund hitrejši od Britanca, ki se je pred začetkom Gira kar sam na novinarski konferenci razglasil za prvega favorita. Dumoulinu, ki ga je za stotinko stisnil pred tremi leti v uvodnem prologu v nizozemskem Apeldoornu, je vrnil z 28 sekundami.
Rožnata majica v rožnatem cirkusu je svetinja. Rogla je bil tri ure v čakalnici na vročem stolu. Seveda ob bučni navijaški podpori izza železnih ograj. »Najlepša hvala za podporo. Skupaj se bomo borili do konca,« se je v slovenščini zahvaljeval pred vsem avditorijem. Čas mu je krajšala njegova Lora, z naraščajem pod srčkom. Z barvami ni skrivala, da je bila na rožnato pripravljena. Ko je Yates pripeljal v cilj, ni skrivala solz. Vedno stoji na pravem mestu, pravijo.
Strahovljan straši
Roglič je priznal, da ga je velika prednost presenetila, a da je ni nikoli preveč. V 38 sekundah je zgoščenih devet kolesarjev. Osem kilometrov je bilo dovolj selektivnih, saj so vsi glavni konkurenti Simon Yates, Vincenzo Nibali, Tom Dumoulin, Miguel Angel Lopez in Rafal Majka tik za njim. Koliko jih je Strahovljan s svojo impresivno vožnjo prestrašil, je mogoče le ugibati. Niso ostali ravnodušni. Občutna prednost je pokazala, da Rogla vozi po poti velikanov kolesarstva. Letos je niz zmag v 21 tekmovalnih dneh povečal na devet. Impresivno. Že prve minute po potrjeni zmagi je dobil vprašanje, ali bo poskušal v rožnati majici voziti vse tri tedne do Verone in tako ponoviti poseben dosežek Giannija Bugna iz leta 1990, ko se je Zasavec kot dojenček šele začel plaziti. »Ne vem, ali bo tudi meni uspelo narediti kaj takega, a najpomembnejše je, kdo bo imel rožnato majico v Veroni,« je bil Rogla vešče nedvoumen. Zastavljen ima tudi dvojček Romandija-Giro, ki je uspel le največjim legendam Merckxu, Hinaultu in Romingerju.
De Plus bo velik plus
A do Verone je dolga pot. Prav taktični pristop do rožnate v ekipi Jumbo Visma bo v naslednjih dneh zanimiva tema. Vožnja v rožnati je ponos in čast, delno pa tudi skrb, breme in nadloga. Rogla pravi, da bodo to sladke skrbi. Mrtve štejejo zadnje dni. Rožnata svetinja prinaša kup dodatnih obveznosti, časa in energije. Vse se v tritedenskem maratonu sešteva in množi. V nizu ravninskih etap, za rožnate generale so to tranzitne etape, nosilca rožnate majice v cilju prav tako čaka niz obveznosti od slovesnih ceremonij, novinarjev do redne dodatne dopinške kontrole. Nemalokrat se bo Roglič po koncu tekmovalnega dela z večurno zamudo zapeljal proti hotelu, ko bodo tekmeci že pri nočnem počitku. Rožnati cirkus zaradi povečanega zanimanja navijačev, tudi poznanih iz Slovenije, naredi svoje. Zato tudi Jumbovo darilo kakšnemu ubežniku naslednje dni ne bo presenečenje.
Roglo in zasedbo Jumbo Visma posebej veseli odlična vožnja Laurensa De Plusa. Triindvajsetletni Belgijec je dosegel osmi čas uvoda in bo Rogliču glavna opora. Tudi Jos Van Emden, že zmagovalec dveh etap na Giru, je bil podobno hiter kot Jan Polanc in Kristijan Koren, ki je kot Grega Bole vpet v kočijo Vincenza Nibalija. »Tudi za nas pomočnike je bil kronometer pomemben. Močne noge so dobre za samozavest, da bom lahko čim dlje ob Nibaliju,« je svojo plat opisal Kristijan Koren, eden najbolj izkušenih vodonoš in rezalcev vetra, seveda navdušen nad podporo iz Slovenije.
S taktične plati bo vožnja rožnate majice v veliki meri odvisna od razmerja moči znotraj karavane in razdelitve interesnih sfer. V nedeljo je bil velik interes ekip z odličnimi sprinterji, med drugim sta veliko naredili ekipi Bahrain Merida z Boletom in Korenom ter UAE Emirates z Janom Polancem, kar je pomagalo ekipi Jumbo. Roglič se je lahko varno skrival v glavnini in ni po nepotrebnem porabljal energije. V bitki med najboljšimi sprinterji je glavni dobitek odnesel Nemec Pascal Ackermann (Bora). Majhne razlike do Italijana Vivianija (Quick.step), Evana (Lotto), Gavirie (UAE Emirates) in Demara (FDJ) gredo na roko tudi Rogliču, saj imajo tudi te ekipe interes celotno glavnino kolesarjev pripeljati skupaj do zaključka in poloviti ubežnike, kot se obeta jutri v 220 kilometrov dolgi etapi. »Če smo si rožnato priborili, je lepo voziti kakšen dan več v njej,« pravi Roglič in dodaja: »Voziti v rožnati je čast in ponos. Danes ni bilo najlažje, a smo imeli vse pod kontrolo. Bomo dan več uživali v rožnati. Tudi Verona je dan in 205 kilometrov bližje. Gremo dalje. Pomembno je, da ostanemo zdravi, brez nezgod in neprijetnosti.«
