Snaga že globoko v minusu

Neuresničeni dogovor med MOL Ljubljana in mestom Dunaj nas v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) ni presenetil. To skrbno načrtovano medijsko informacijo smo občani dobili takoj po zaključku prireditev v sklopu projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016. Žal prepozno. To dejanje nakazuje na neuspeh opevanega projekta Zero waste, kjer so nekatere nevladne organizacije iz projekta tako imenovanega Plana B glavnemu mestu vsiljevale tuje teoretične kvazistrokovne rešitve. Gospodarske posledice teh dejanj pa bomo občani dolgoročno občutili v svojih denarnicah.

V ZEG smo vodstvo Snage na ta možni scenarij opozorili že leta 2014 pri načrtovanju novega ljubljanskega koncepta ravnanja z odpadki, pridobivanju gradbenega dovoljenja za 152 milijonov evrov vredne investicije RCERO Ljubljana. Prvotna investicija bi morala vsebovati tudi termično izrabo lahke gorljive frakcije. Posluha ni bilo, bila je le negativna reakcija do ZEG. Glavni cilj MBO je pridobiti suhe in biološko stabilne frakcije, z namenom podaljšati življenjsko dobo deponijskega prostora, zmanjšati emisije iz deponijskega telesa, razgraditi in zmanjšati biološko razgradljive ogljikove komponente v odpadkih, s stabilizacijo ohraniti ogljikove komponente  in ohraniti energetsko bogate frakcije v odpadkih; zato je bil ta objekt tudi finančno najbolj zahteven v sklopu RCERO.

Ker usmeritev Snage takrat ni predvidevala uporabe lahke frakcije v energetske namene, se je postavljalo resno vprašanje o smiselnosti takšne investicije in seveda še večje vprašanje, ali se sploh ve, kako bo RCERO Ljubljana obratoval, kakšni bodo snovni tokovi. Na problem »odpadkarskega turizma« smo prvič opozorili prav v ZEG, saj je zavajanje z »zero waste« konceptom v nekaterih občinah, ki svoje odpadke odvažajo v druge občine ali tujino, v posmeh občanom in vzbuja dvom o resnih zavezah, ki jih propagirajo nekateri odločevalci. To kaže prav ta nesmisel, ko se v tehnološke odločitve vmešajo tako imenovani ekologi in zaradi posledičnih odločitev energent postane odpadek. Ta je sicer boljše kakovosti od azijskega premoga, za katerega je treba plačevati vsako leto višjo ceno emisijskih kuponov (lani okoli 4 milijone evrov). Prav tako je treba odšteti več milijonov evrov za izvoz gorljive frakcije v tujino (okoli 100 do 140 evrov na tono), po drugi strani pa ima toplarna finančne težave.

Kljub dejstvu, da bodo vse stroške na koncu morali plačati občani, se sproža vprašanje, kdo bo odgovarjal za tako veliko napako, ki je bila storjena. Napaka zaradi slabih strokovnih rešitev v vodstvu Snage, zavajanja javnosti, lastnih interesov in apetitov, ki so jih imeli »ekologi«, ostaja sedaj na bremenih JP VOKA Snaga in MO Ljubljana. Zato bo filozofija »zero waste« kot sprememba ravnanja z odpadki v RCERO Ljubljana potrebna večplastnega pogleda, da se ne bo zgodil le poskus brez ekonomskega izračuna, kot se dogajajo tovrstne iniciative. Vse evropske države imajo energetsko izrabo pred odlaganjem in pojem »sežigalnica« sploh ni ustrezen. Govorimo o izrabi energije v viru lahke frakcije, ki sploh ni več odpadek.

ZEG zato daje pobudo, da se področje odpadkov z resorja ministrstva za okolje in prostor prenese na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj se več kot 15 let na področju odpadkov še vedno ni premaknilo nič, prej nasprotno. Nastala je velika gospodarska, okoljska in socialna škoda, zato je nujno narediti konkretno spremembo na tem področju. V ZEG javno pozivamo pristojne institucije, da se preneha igranje s področjem odpadkov, kjer se lahko vsak postavi kot strokovnjak, ko nastane ogromna škoda, pa nihče ne odgovarja.