Skupina migrantov je namreč v Beli krajini v sredo ugrabila domačina, ko je ta delal v vinogradu; zvezali so ga z vrvjo, stlačili v prtljažnik njegovega avtomobila in pobegnili proti Italiji, pri Sežani so ga izpustili in pot čez mejo nadaljevali sami, v Italiji pa so jih nato prijeli italijanski policisti.
Slovenska policija je včeraj potrdila, da so domačina iz Bele krajine Miroslava Moravca v sredo ugrabili osemnajstletna državljana Alžirije in 25-letni državljan Maroka. Za zdaj še ni jasno, kje natančno so ugrabitelji potem z Moravčevim avtomobilom vozili, kot kaže, pa so jo po stranskih cestah ubrali od Bele krajine proti Ilirski Bistrici. Policisti so ugotovili le, da so verjetno vozili po obmejnem območju, kjer »meja še ni natančno določena«. Trojico migrantov je po tistem, ko so Moravca izpustili pri Sežani, ob prehodu slovensko-italijanske meje v Bazovici prijela italijanska policija. V noči na četrtek okoli polnoči so jih že predali slovenski policiji. Trenutno so v priporu, osumljeni so kaznivih dejanj ugrabitve in odvzema vozila. Grozi jim do deset let zapora. Moravec na srečo ni bil poškodovan.
Policisti so včeraj potrdili tudi Moravčevo pripoved, da je sprva pri ugrabitvi sodelovala četrta oseba, ki je za zdaj še niso našli. Preverjajo tudi navedbe, da sta pred ugrabitvijo Moravčev vinograd, kjer je bil napaden, obiskala dva arheologa. To v kontekstu ugrabitve zveni zelo nenavadno, a kot kaže, gre za naključje, oba dogodka zelo verjetno nista povezana.
Namestnik generalne direktorice policije Jože Senica je včeraj nastopil s pomirjujočim pojasnilom, da kljub ugrabitvi Slovenija ostaja »v krogu najvarnejših držav na svetu«. A je priznal, da nevarnih dogodkov, kot je bil sredin, ni mogoče popolnoma preprečiti. Ugrabitev pa je nemudoma izkoristila politična desnica, ki že več let hujska proti migrantom. Prvak SDS Janez Janša je včeraj zjutraj pozval k sklicu sveta za nacionalno varnost.
Na družbenih omrežjih in na spletnem mediju Nova24TV.si, ki pripada SDS, so se po razkritju ugrabitve v Beli krajini začeli pozivi k protestom; najti je bilo mogoče celo pozive anonimnega komentatorja k pobijanju muslimanov. Civilna iniciativa iz Črnomlja, ki jo vodi članica SDS, in civilna iniciativa iz Jelšan, ki je na nedavnem protestu gostila poslanca SDS Branka Grimsa ter skrajno desno stranko DOM, sta se povezali. Za soboto popoldne je v Črnomlju napovedan protest z zahtevo za boljše zavarovanje meje in zamejitev prihodov migrantov.
Pozivi k organiziranju vaških straž
Iz stranke SDS so prišli tudi pozivi k organiziranju vaških straž. Predstavniki vlade in vladnih strank se vse do poznega popoldneva na dogodke niso uradno odzvali.
Policija je včeraj sporočila, da je dejavnosti na obmejnem območju že okrepila in prebivalcem izdala navodila, kako naj ravnajo samozaščitno. Komandir policijske postaje Črnomelj je s kolegi obiskal vas Mali Nerajec, kjer so domačini po ugrabitvi prestrašeni. Policisti sicer od države pričakujejo, da bo spremenila zakonodajo na področju mednarodne zaščite, da bi bilo manj, kot pravijo, »zlorab azilnih postopkov«.
Hrvaško nasilje v širši sliki
Na vprašanje, ali so trije osumljenci nameravali zaprositi za azil oziroma kako se to povezuje z ugrabitvijo, je predstavnik policije odvrnil, da je takšen pač trend zlorab (da več migrantov zaprosi za azil zgolj zato, da bi lahko nadaljevali pot v EU), da pa osumljena trojica za azil ni nameravala zaprositi. To policija sklepa po tem, da trojica že v predhodnem poskusu prestopa meje ni zaprosila za azil. »Med postopkom s prijetimi osumljenci je bilo ugotovljeno, da je vse tri osumljence že 29. aprila 2019 PP Črnomelj prijela po ilegalnem prehodu državne meje med Hrvaško in Slovenijo in jih 30. aprila 2019 vrnila hrvaškim varnostnim organom,« je pojasnila policija. To pojasnilo pa je lahko dvoumno, saj množica migrantov v regiji že skoraj leto dni trdi, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil, ker jim je naša policija to preprečila. Namesto tega so jih vrnili v Hrvaško, kjer jih je tamkajšnja policija pretepla in okradla.
Verižno zavračanje migrantov
Migranti so zaradi tega travmatizirani, prisiljeni v skrivanje, posamezniki pa se odločajo tudi za skrajna ravnanja. Od Italije do BiH poteka tudi verižno kolektivno zavračanje migrantov. Da so policijski postopki nepregledni in potencialno protizakoniti, slovenski policiji očita tudi urad varuha človekovih pravic. Vendar je vodja oddelka za upravljanje meja Peter Skerbiš včeraj odločno zatrdil, da Slovenija omogoči prošnjo za azil vsem, ki to želijo. Do ravnanja hrvaške policije se ni opredeljeval, poročil o tamkajšnjem nasilju nad migranti pa tudi ni zanikal.
