Makedonci so tako glasovali za moderno in evropsko Severno Makedonijo ter za mirno sožitje z albansko manjšino, ki naj bi predstavljala četrtino prebivalcev Severne Makedonije. Z zmago Pendarovskega pa sta se okrepila tudi socialdemokratski premier Zoran Zaev in njegova vlada, ki sta lani z Grčijo dosegla dogovor o novem imenu države, in sicer Severna Makedonija, s čimer naj bi se tej nekdanji najrevnejši jugoslovanski republiki odprla vrata v Nato in EU.
Poraz nacionalistke
Toda veliko Makedoncev nasprotuje temu sporazumu z Grki in Zaeva obtožujejo, da je žrtvoval njihovo nacionalno identiteto in njihovo manjšino v Grčiji. Vsi ti Makedonci so glasovali za kandidatko opozicijske VMRO-DPMNE Gordano Siljanovsko - Davkovo, 63-letno univerzitetno profesorico ustavnega prava, ki je v drugem krogu dobila 44,7 odstotka glasov in v nedeljo zvečer priznala poraz. Za njeno izvolitev naj bi si sicer prizadevala Rusija, ki nasprotuje vstopu Severne Makedonije v Nato.
Volitev se je udeležilo 46 odstotkov od 1,8 milijona volilnih upravičencev. Če bi bila volilna udeležba pod 40 odstotki, volitve ne bi bile veljavne in predsednik države bi ostal nacionalist iz VMRO-DPMNE Gjorge Ivanov, ki je leta 2014 močno premagal Panderovskega, zdaj pa po dveh mandatih ni mogel znova kandidirati za predsednika. Predsednik države v Severni Makedoniji nima velikih pristojnosti, a ob nasprotovanju novemu imenu države Ivanov ni hotel podpisati več zakonov, tudi tistega o večji uporabi albanščine.
Zmaga evropskega duha
»Bom predsednik vseh državljanov, ne glede na to, koga so volili,« je po zmagi dejal Pendarovski. Pomembno je tudi, da se je v svojem govoru obrnil na vse manjšine, na albansko, turško, srbsko, romsko, vlaško in bošnjaško, nekaj stavkov pa je povedal tudi v albanščini. Zavzel se je za »Severno Makedonijo, kjer bodo vse etnične skupine enakopravne«.
Očitno so mu zmago kot jeziček na tehtnici prinesli Albanci. Niso glasovali za nacionalistko Siljanovsko - Davkovo, k čemur so po nekaterih informacijah nagovarjali Albance v Moskvi, medtem ko so jih v Washingtonu prepričevali, naj dajo glas za Pendarovskega, ker naj bi bila kandidatka VMRO-DPMNE samo kopija Ivanova. V prvem krogu sta bila v resnici oba predsedniška kandidata ob tem, ko je albanske glasove dobil albanski kandidat, zelo izenačena: oba sta imela malo več kot 42 odstotkov glasov. Vsekakor zmaga Pendarovskega zagotavlja mir z Albanci, ki je bil pod vprašajem predvsem leta 2001.
V vladni socialdemokratski stranki menijo, da je bila na teh volitvah poražena politična opcija, ki se je zavzemala za izolacijo države. V resnici se je tudi Siljanovska - Davkova zavzemala za članstvo v EU, a najbrž se je z zmago Pendarovskega Severna Makedonija res še bolj kot doslej odprla Evropi. Tako bi morala vlada tudi bolj resno kot doslej izvajati reforme v boju proti birokraciji in korupciji ter za uspešnejše gospodarstvo.
»Pokazali smo, da smo pripravljeni za Evropo,« je volitve komentiral Zaev. Vendar pa več kot polovica Makedoncev ni šla na volitve. Politikom zamerijo predvsem korupcijo in slabe gospodarske rezultate. Povprečna plača je okoli 400 evrov, stopnja brezposelnosti 20-odstotna in izselila se je vsaj petina prebivalcev, pri čemer gre skoraj samo za mlade.
