Volilna kampanja v Evropski uniji pred bližajočimi se volitvami je v polnem teku. Razprave med kandidati potekajo v vseh državah članicah. Ta teden sta se zvrstili tudi že prvi soočenji vodilnih kandidatov (spitzenkandidatov) posameznih političnih skupin v evropskem parlamentu. Na prvem tovrstnem soočenju v Maastrichtu je ob Fransu Timmermansu (S&D), Guyu Verhofstadtu (ALDE), Busu Eickhoutu (Zeleni) in Janu Zahradilu (Evropski konservativci in reformisti) sodelovala tudi Violeta Tomić, edina Slovenka med vodilnimi kandidati evropskih političnih strank, ki sicer zastopa politične barve Evropske levice.
Sodeč po spletnem glasovanju, ki je potekalo ob 90-minutni razpravi, je Tomićeva s svojim nastopom prepričala najmanj sodelujočih v anketi – zgolj pet odstotkov. Vodilna kandidatka Evropske levice je na tem soočenju sicer predlagala uvedbo evropske minimalne plače, prav tako se je zavzela za stroga uvozna pravila proizvodov, saj mora biti jasno, kakšen vpliv na okolje imajo ti proizvodi, preveriti pa bi bilo treba tudi, ali je pri njihovi izdelavi bilo vključeno suženjsko delo otrok oziroma so bile spoštovane delavske pravice. Med drugim je predlagala še razširitev mandata Evropske centralne banke, ki se ne bi smela bojevati zgolj proti inflaciji, temveč tudi proti brezposelnosti.
Medtem ko se je del vodilnih kandidatov včeraj preselil v Firence in opravil drugo predvolilno soočenje (na njem je sodeloval tudi vodilni kandidat EPP Manfred Weber, ki se je po nekaterih ocenah analitikov in političnih nasprotnikov prvemu soočenju strateško izognil), je Violeta Tomić nadaljevala svojo kampanjo tudi z intervjuji za evropske medije. Podobno kot drugi vodilni kandidati se je skoraj eno uro pogovarjala z novinarji Euronewsa, kjer je načela vrsto tem. Največje reakcije na družbenih omrežjih in v domovini ni sprožilo njeno razmišljanje, da Evropa temelji na antifašizmu, ne pa na krščanskih vrednotah.
Za veliko vroče krvi je poskrbel njen odgovor na novinarsko vprašanje, ali naj bi Rusija vrnila krimski polotok Ukrajini. Tomićeva se je več sekund obotavljala z odgovorom. »Ne vem,« je slednjič odgovorila, »gre za njihovo stvar. Ponovno bi morali izvesti referendum.« Naj spomnimo, da so lokalne krimske oblasti marca 2014 izvedle referendum, ki so ga tako vlada v Kijevu kot EU in ZDA razglasile za nezakonitega. Rusija je po referendumu, v katerem naj bi 96 odstotkov prebivalstva podprlo »združitev z Rusijo«, priznala neodvisnost Krima in pozneje izvedla njegovo pripojitev k svojemu ozemlju. Stališče Ukrajine, EU in ZDA je, da je pripojitev Krima k Rusiji nezakonita, polotok pa je treba vrniti pod ukrajinsko oblast.
