V uvodnem nagovoru je dr. Marko Hočevar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani govoril o spremembah, ki jih v poklic računovodje prinaša digitalizacija. Omenil je, da naj bi bilo po nekaterih študijah 90 odstotkov računovodskega dela avtomatiziranega. To po njegovem mnenju velja predvsem za področje knjigovodenja, medtem ko bodo računovodsko predračunavanje, analiziranje in nadziranje roboti težko nadomestili. V digitalni dobi naj bi imel računovodja vlogo navigatorja, ki ima poleg ustreznega strokovnega znanja, marljivosti in natančnosti predvsem sposobnost opazovanja in strateškega razmišljanja. Poudaril je, da sta pomembni lastnosti dobrega računovodje tudi kreativnost in sposobnost komuniciranja. Sklenil je, da dokler bodo ljudje potrebovali informacije, bodo računovodje obstali.
Davčno svetovanje in analize naj opravljajo ljudje
O tej temi so nato podrobneje razpravljali še na okrogli mizi, ki jo je vodila Vida Petrovčič. Povabljeni sogovorniki so predstavili kritične poglede na prihodnost računovodstva v dobi digitalizacije. Na okrogli mizi so razpravljali dr. Marko Hočevar z ekonomke fakultete, mag. Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa, Petra Šinigoj, direktorica podjetja SAOP, in dr. Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo. Zadnji meni, da so pri mladih, ki vstopajo v poklic, zelo pomembne kompetence. Njim je sicer digitalizacija bližja, nekoliko starejši pa potrebujejo več časa: »Vsekakor se bomo morali digitalizaciji prilagoditi; jemati jo je treba kot pripomoček, od katerega je treba vzeti, kar je dobrega.« Petra Šinigoj iz podjetja SAOP je prepričana, da je treba izkoristiti, kar ponujajo informacijski sistemi: »Davčno svetovanje in analize naj opravljajo ljudje. Je pa res, da je novitet ogromno, in računovodje so od vsega tega že utrujeni. Menim, da se bo računovodstvo zaradi digitalizacije tako spremenilo, da to ne bo več neka zaledna funkcija, premaknilo se bo v pisarno vodstva.« Po njenem mnenju digitalizacija prinaša avtomatizacijo rutinskih postopkov, kar prihrani čas oziroma nam omogoča, da lahko preostali čas izkoristimo za kompleksnejše postopke, kot so razne analize, davčno svetovanje in podobno.
Dobe digitalizacije se ne smemo bati
Podjetje je živ mehanizem, računalniški podatki pa so le podlaga za delo, je prepričan dr. Marko Hočevar z ekonomske fakultete. Umetna inteligenca po njegovem ne more predvideti in izračunati okolja. Tehnologija nam omogoča, da dogodkom pripišemo različne atribute in opravljamo bolj podrobne in natančne analize. Mag. Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa, opozarja na kibernetično nevarnost, ki je z razvojem digitalizacije vse večja, zlikovci pa vselej korak pred rešitvami. Na Ajpesu so poleg osnovnih mehanizmov nadgradili tudi sistem obrambe pred raznimi kibernetičnimi vdori: »Podatki so 100-odstotno takšni, kot jih dobimo. Dobe digitalizacije ne smemo bati, treba je sodelovati in se povezovati.«
Program Dnevov računovodij se je nadaljeval včeraj zvečer s podelitvijo nagrad najboljšim magistrskim nalogam na področju računovodstva, prireditev pa se končuje danes s strokovnimi predavanji in predstavitvami. Celoten program je dostopen na www.dneviracunovodij.si.