Na Brdu pri Kranju se je včeraj končal 23. letni posvet slovenske diplomacije, ko v domovino pridejo vsi vodje slovenskih predstavništev po svetu, da bi uskladili smernice dela v prihodnjem letu dni. Premier Marjan Šarec jim je v včerajšnjem nagovoru povedal, da je za Slovenijo ključna proaktivna in uravnotežena zunanja politika. Kot vselej zadnja leta diplomati niso mogli mimo razprave o Hrvaški, pri čemer je Šarec izpostavil, da je arbitražna odločba dokončna, njeno spoštovanje pa pomembno sporočilo zahodnemu Balkanu, ki ostaja strateškega pomena za Slovenijo.
Predsednik države Borut Pahor si je v torek glede zahodnega Balkana zaželel, da bi Evropska unija spoznala, da je širitev na to regijo geopolitično vprašanje. V Tirani bo maja sicer potekal vrh pobude Brdo-Brioni, še pred tem pa bo v ponedeljek v Berlinu mini vrh voditeljev držav zahodnega Balkana z nemško kanclerko in francoskim predsednikom, pričakujejo pa tudi premierja Slovenije in Hrvaške. Pahor je v skladu z rahlim obratom slovenske zunanje politike tudi dejal, da si želi Slovenija krepiti vsestranske odnose, »a najbolj to velja za ZDA, ki so tudi naš partner in zaveznik«.
Včerajšnji drugi dan posveta je bil namenjen tudi razpravi o pripravah na slovensko predsedovanje svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021, pri čemer vsebinske prioritete še niso izbrane. Kot je dejal zunanji minister Miro Cerar, bi bilo dobro, da Slovenija pri tem znotraj velikih evropskih tem najde nekaj ožjih, nišnih področij, ki so Sloveniji »vsebinsko posebno blizu in se z njimi odlikujemo« ter bi jih razvijali tudi po koncu predsedovanja. Cerar je dodal, da želi izboljšati pogoje dela diplomatov in da je zunanje ministrstvo doseglo, da se bodo tudi napotenim v tujino nominalne osnove za plače dvignile za osem odstotkov, enako kot vsem javnim uslužbencem. ba
