Kritika koncerta tria Sleep: Odločno premalo glede na sloves
Največkrat slišana opazka po koncertu tria Sleep je bila, kako bi celoten koncert odzvenel, če bi skupina v naše kraje zašla sredi devetdesetih let? Tam nekje po albumu Sleep's Holy Mountain (1992), enem izmed temeljnih označevalcev znotraj ozke evolucije stoner rocka z vsemi metalskimi pritiklinami. Sleep so se namreč že v razvojni fazi vešče znašli v terminoloških viharjih, s katerimi se je opredeljevala sodobna »ekstremna« glasba, prepolna hardcorovskih krikov, masivnih, distorziranih kitarskih prijemov in zgoščene produkcije.
Sleep se niti trudili niso, da bi vsaj posamezne izseke pretežno inštrumentalnih skladb navdahnili s privlačnimi eksperimenti, morda zgolj kot povezovalnimi členi med repetitivnimi strukturami in solističnimi izpadi. (Foto: Darja Šter)
To pa še ni bilo vse. Kalifornijski trio se je zanesljivo odpiral tudi proti smerem, ki s tradicionalnimi oblikami heavy metala nimajo veliko skupnega, in svojo pro...