Rast najemnin in nakupnih cen stanovanjskih nepremičnin je v Nemčiji v zadnjih letih, poleg boja proti klimatskim spremembam, tema, ki najbolj razvnema nemška čustva. V velikih mestih, vključno s prestolnico, so se najemnine v zadnjem desetletju zvišale več kot 50 odstotkov. Čeprav je Berlin še vedno za okoli 25 odstotkov cenejši od povprečja Nemčije, raziskave kažejo, da se prav Berlinčani soočajo z največjimi socialnoekonomskimi težavami zaradi naraščajočih stanovanjskih stroškov. Inštitut Hans Böckler je v eni od svojih analiz ugotovil, da v Berlinu za socialno najšibkejše manjka okoli 310.000 cenovno dostopnih stanovanj. Na drugem mestu po tem kriteriju je Hamburg, kjer primanjkuje okoli 150.000 cenovno dostopnih stanovanj. München, ki velja za najdražje nemško mesto, je na četrtem mestu.
Protestniki od prejšnjega konca tedna zbirajo podpise za peticijo, s katero bi mestnim oblastem predlagali razlastitev največjih nepremičninskih koncernov v mestu. Na udaru sta predvsem Deutsche Wohnen, ki ima v lasti prek 110.000 stanovanj, in Vonovia z okoli 44.000 stanovanji. Protestniki koncernom očitajo, da premalo vlagajo v obnovo obstoječih stanovanj in da stroške vzdrževanja v celoti valijo na najemnike, na drugi strani pa ustvarjajo visoke dobičke. Deutsche Wohnen je lani po dostopnih podatkih ustvaril 480 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je 11 odstotkov več kot leto prej.
Po predlogu pobudnikov bi prisilno razlastili vse stanovanjske koncerne, ki imajo v lasti več kot 3000 stanovanj. Stanovanja bi moralo odkupiti mesto. A to nima denarja, pravijo nasprotniki pobude. Medtem ko protestniki ocenjujejo, da bi za takšen odkup potrebovali tja do 18 milijard evrov, na mestni strani ocenjujejo, da bi številka lahko segla vse tja do 36 milijard evrov. Protestniki morajo zdaj zbrati 20.000 podpisov podpore, da bi se predlog znašel v obravnavi. S 170.000 podpisi pa bi lahko predlog šel tudi na referendum. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja predlog podpira skoraj 55 odstotkov Berlinčanov, kar pomeni, da bi se utegnilo vprašanje znajti tudi na sodišču.
Nasprotniki pobude namreč opozarjajo, da bo 15. člen ustave trčil ob taisto ustavo, ki zagotavlja nedotakljivost zasebne lastnine. Nekateri so se predloga berlinske iniciative očitno tudi precej ustrašili. Iz vrst liberalne FDP je tako že prišel predlog, da bi 15. člen iz ustave črtali, saj da je arhaičen ostanek preteklih časov.
Zaradi naraščajočih stroškov najemnin in nakupnih cen stanovanj je morala na vprašanja v zveznem parlamentu odgovarjati tudi kanclerka Angela Merkel, ki pa je proti kakršnikoli razlastitvi. Poudarila je, da se vlada proti rasti najemnin bori z zakonodajo, ki določa maksimalna zvišanja najemnin. A, kot opozarjajo kritiki, zakonodaja ne deluje, saj velikim igralcem uspe najti luknje v zakonodaji.
Po podatkih inštituta Hans Böckler bo Nemčija zaradi naraščanja prebivalstva in še posebej vse večjega deleža enočlanskih gospodinjstev morala do leta 2030 zgraditi najmanj 4,4 milijona novih stanovanj. Ker so stanovanja v zadnjem desetletju v mestnih središčih postala za mnoge najemnike predraga, se ti umikajo na obrobja mest, zaradi česar so začele najemnine naraščati tudi v bližini večjih mest. Eden od večjih vzrokov za naraščanje najemnin je prepočasna gradnja novih stanovanj. Državna statistika kaže, da letno v državi izdajo bistveno več gradbenih dovoljenj, kot pa je nato zgrajenih stanovanj. Protestniki opozarjajo, da so razlog za to špekulacije investitorjev, ki da z izgradnjo načrtno zavlačujejo, da bi tako dosegli še višje cene. Zanje je to še eden razlog več za nujnost razlastitve in ukrotitve stanovanjskih koncernov.
