Protizakonit trik, s katerim se želijo nekateri upravniki v zadnjem času izogniti izgubi posla, uporablja tudi SPL. Eden največjih upravnikov pri nas s trditvami o zavedenih oziroma prevaranih etažnih lastnikih, ki naj ne bi vedeli, kaj so podpisali, zavrača primopredajo poslov novemu upravniku vsaj v eni od ljubljanskih stolpnic.
Medsebojna obtoževanja
Njeni lastniki so z 71,11-odstotnim soglasjem podprli zamenjavo SPL, pogodbo z novim upravnikom Mag domom pa je podpisalo 69,91 odstotka etažnih lastnikov po solastniških deležih, pripoveduje lastnik Mag doma Gorazd Makarovič. Stanovanjska zakonodaja v obeh primerih zahteva soglasje več kot polovice lastnikov. Tudi odpoved pogodbe o upravljanju so po Makarovičevih besedah SPL izročili skladno z zakonom. A čeprav bi moral Mag dom upravljanje stavbe prevzeti že 1. aprila, se to še vedno ni zgodilo. SPL novemu upravniku noče predati poslov.
»Ne gre za to, da SPL bi ali ne bi želel predati upravljanja stavbe Mag domu, pač pa za to, da tega ne želi večina etažnih lastnikov. Kar 26 etažnih lastnikov od teh zatrjevanih 71,11 odstotka (kar zatrjevani delež zniža pod 50 odstotkov) se je namreč na nas obrnilo s pisnimi izjavami, da so bili ob podaji soglasja k zamenjavi upravnika zavedeni oziroma prevarani in da niso vedeli, kaj so podpisali. Nekateri so v zvezi s tem podali tudi kazenske ovadbe,« so nam pojasnili v SPL.
Toda Gorazd Makarovič jim ne ostaja dolžan. Neetičnega poslovnega ravnanja, ki ni v skladu z načeli lojalne konkurence in poklicne etike, in morebitnega tihega nasilja sumi SPL. »V času trimesečnega odpovednega roka je SPL preko voljnih, nepoučenih in pretežno starejših etažnih lastnikov verjetno ponovno poskušal pritisniti na druge etažne lastnike in dosegel preklice podpisov pod že oddane odpovedi o upravljanju in posledično podpisane pogodbe z nami,« je prepričan. Dodaja, da se s takšnim ravnanjem SPL spopadajo ne le sami, temveč tudi nekateri drugi upravniki, odkar od njih prevzemajo stavbe v upravljanje.
Zakonodaja je jasna
Ne glede na medsebojna obtoževanja, kateri upravnik je poskrbel za razdor v stanovanjski skupnosti, pa je zakonodaja jasna: pogodba začne veljati, ko jo podpiše večina etažnih lastnikov. Morebitna nesoglasja okoli tega, ali pogodba velja, lahko presoja le sodišče. Na okoljskem ministrstvu k temu dodajajo, da »naknadne izjave etažnih lastnikov, da so bili zavedeni, na veljavnost pogodbe in prenos upravljanja na novega upravnika seveda ne vplivajo«. Nezadovoljni etažni lastniki imajo poleg tožbe vedno tudi možnost, da s ponovnim zbiranjem več kot 50-odstotnega soglasja vnovič zamenjajo upravnika.
SPL je tako dolžan skladno z 61. členom stanovanjskega zakona in 21. členom pravilnika o opravljanju upravniških storitev opraviti primopredajo poslov, četudi je prepričan, da so bili etažni lastniki pri podpisovanju soglasja o zamenjavi upravnika prevarani ali zavedeni. Če predaje poslov ne opravi, mu inšpektorat za okolje in prostor lahko izreče globo v razponu od 5000 do 125.000 evrov.
Toda odziv stanovanjske inšpekcije Makaroviču ne daje veliko upanja. »Obvestili so me, da naša prijava še ne pomeni začetka postopka, temveč da bo inšpektor ukrepal skladno s kriteriji in prioritetami dela inšpekcije,« je pojasnil in dodal, da se bo očitno moral zateči na sodišče po začasno odredbo. »Vem vsaj za dve začasni odredbi, s katerima je sodišče SPL zagrozilo z zelo visoko kaznijo, če se ne umakne iz stavbe,« je povedal Makarovič. Pri tem je obžaloval, da v SPL »še vedno ne razumejo, da smo upravniki zgolj najeta delovna sila, ki nima nobene pravice upiranja, ko od etažnih lastnikov dobi odpoved«.
