Članek me je povzdignil na raven pomembnosti, ki je zdaleč ne zaslužim. Da so se nesoglasja po letih neuslišanih opozoril znašla v javnosti in pred sodiščem, gre zasluga Anki Tominšek, ki je spričo ravnanj, sprtih z zakonom o društvih (ZDru-2) in še statutom ZDUS, izvršilni odbor Mestne zveze upokojencev Ljubljana prepričala, da bo treba zakonitost delovanja ZDUS braniti po sodni poti, če ne z internim dogovarjanjem. Po njeno: če bo treba, pa pred ustavnim sodiščem. Nobenih zaslug nimam glede nesoglasij z nekdanjo predsednico ZDUS dr. Matejo Kožuh Novak. V tem primeru je šlo za nesoglasja zaradi nedopustnega prelivanja sredstev vzajemnega posmrtninskega sklada (neke vrste interno zavarovanje) v tekoče poslovanje ZDUS. Predsednica nadzornega odbora ZDUS, sicer članica izvršilnega organa MZU Ljubljana, je bila tista, ki je še in še opozarjala, da je mešanje dveh računov nedopustno.
Že prva računska revizija po odhodu gospe Kožuh Novak s predsedniškega položaja se je z njo strinjala. Sam sem bil del razprav organov ZDUS le z daljšimi presledki; od leta 2008 pa do leta 2016 sem bil najprej podpredsednik, nato pa dva mandata predsednik evropske asociacije starejših AGE Platform Europe s sedežem v Bruslju. Gre za organizacijo, ki ima okoli 150 kolektivnih članov z več deset milijoni individualnih članov, to pa je zahtevalo veliko obiskov v Bruslju in tudi drugod – vse tja do Tajvana. Zato še enkrat: moja vloga je bila veliko skromnejša od tiste, ki jo sugerira objava moje fotografije kar ob predsedniku ZDUS.
Ni čisto jasno, kam meri Janez Sušnik, ko pravi, da od trinajstih pokrajinskih zvez samo MZU Ljubljana ni sprejela novega statuta. Če ima v mislih statut (pravila) MZU Ljubljana, o njem odločata samo dva: zbor članov kot najvišji organ društva (konstitutivni akt) in upravna enota, ki preverja skladnost z zakonodajo. Če ima v mislih statut ZDUS, pa laže – MZU Ljubljana je ravnala v skladu s črko in duhom statuta te krovne organizacije. Res pa je, da si gospod Sušnik močno prizadeva, da bi pokrajinske zveze svoje članstvo v ZDUS zabetonirale s členom, ki presega tako statut ZDUS kot tudi njegove pristojnosti, to je s členom, ki naj potrdi, da so kot pokrajinske zveze članice ZDUS.
In na tej točki postane zadeva zanimiva za pikolovskega pravnika. Eno temeljnih načel združevanja v društva po ZDru-2 je načelo prostovoljnosti. Pomeni, da vstopamo v društvo in izstopamo iz njega avtonomno, po svoji volji in presoji, če mislimo, da so namen in cilji društva v skladu z našimi nameni in cilji; če društvo včlanitve ne sprejme, zakon (14. člen) odpira možnost, da zahtevo uveljavimo po sodni poti. Zakon skuša doseči, da društva ne postanejo zbirališče vase zaprtih koristolovskih klik. Kar velja za individualne člane, velja za kolektivne, za zvezo društev. Posamezniku, ki vstopa v društvo, ni treba predložiti soglasja upravnega ali drugačnega organa, ker bi bili s tem omejeni njegova avtonomija in prosta volja; enako velja za društvo pri vstopanju v zvezo društev ali izstopanju iz nje. Zanimivo je, da statut ZDUS proceduro vključevanja opredeljuje pravilno, za kar je zaslužna upravna enota, ki ne dopušča manipulacij Sušnikove vrste. Na to, da upravne enote ne bi smele potrjevati pokrajinskih statutov s statutarno določbo o včlanitvi – v tem primeru mora upravna enota potrditi spremembo statuta, s katero društvo izstopa iz zveze društev, to pa je v nasprotju z načelom prostovoljnosti – sem pred nekaj meseci opozoril tudi dve ministrstvi, vendar odziva doslej še ni bilo.
Jazen Sušnik seveda lahko nadaljuje svojo akcijo zoper MZU Ljubljana. Ko se je vključevala v ZDUS, je MZU Ljubljana v skupno organizacijo prinesla kar precejšnjo doto – hotel Delfin v Izoli. Če se bomo razvezali, kot bi rad Janez Sušnik in po njegovi volji, bomo po dobrem starem rimskem pravu zahtevali svojo doto nazaj, pa naj traja, kolikor hoče. Pametnejša rešitev je, da se gospod Sušnik podredi zakonu in pravni državi, namesto da pred njima beži s praznimi izgovori.
Marjan Sedmak, Ljubljana
