V tem času je bila celotna Evropa pred velikimi spremembami, ki pa jih takratni zvezni organi niso prepoznali, hkrati pa so se zaostrovali odnosi med Jugoslavijo in Slovenijo. Zvezni organi so želeli ohranjati takratni način vodenja države, čemur je Slovenija nasprotovala. Še bolj so v tem času prihajali v ospredje tako imenovani »mitingi resnice«, ki so jih organizirali zlasti Srbi in Črnogorci.
Glede na opisano je varnostno tveganje obstajalo tudi v nedeljo, 16. 4. 1989, pred 30 leti, ko je bila v Ljubljani tekma med Olimpijo in OFK Beogradom. V zvezi s to tekmo je konec meseca marca k načelniku inšpektorata milice Ljubljana prišel profesor s Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani in mu povedal, da je bil 23. marca 1989 v Beogradu na sestanku predsedstva Zveze za telesno kulturo, kjer so obravnavali izgrede na športnih srečanjih. Tam mu je beograjski novinar povedal, da se navijači Crvene zvezde, Partizana in OFK Beograd pogovarjajo o tem, da bodo v nedeljo, 16. 4. 1989, skupaj prišli v Ljubljano navijat za nogometno moštvo OFK Beograd in da bodo naredili »dar-mar« (Pavle Čelik, okrogla miza, 21. 3. 2019).
Milica je to opozorilo vzela dobronamerno in resno, vendar je glede na druge podatke ocenila, da bo s predvidenimi ukrepi lahko zagotovila ustrezno varnost na tekmi. Pokazalo se je, da je bila milica pri pripravah na varovanje tekme uspešna in učinkovita, napovedanih navijačev iz Beograda pa ni bilo. Zmagala je Olimpija s 3 : 2 (Dnevnik, 17. 4. 1989, str. 11) in se kasneje uvrstila v prvo zvezno nogometno ligo.
Letos mineva tudi 30 let od napovedi tako imenovanega mitinga resnice, ki naj bi se zgodil 1. decembra 1989 v Ljubljani. Do takih mitingov je prihajalo leta 1988 in 1989 zlasti v ožji Srbiji in Črni gori; na njih so organizatorji zahtevali, da vsi v Jugoslaviji delujemo proti težnjam Albancev na Kosovu. Tak miting so želeli organizatorji iz drugih delov Jugoslavije v Ljubljani izpeljati jeseni leta 1988, kasneje pa so ga prestavili na 25. marec 1989, a so tudi ta miting preklicali.
Zaradi vseh teh napovedi je takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl v začetku leta 1989 dal ustrezne usmeritve za delo milice in drugih organov za notranje zadeve v Sloveniji ter imenoval novo vodstvo posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
S pripravami na preprečitev mitinga resnice in z akcijo Sever se je Slovenija zavarovala pred nasilnim posegom in morebitnim državnim udarom, ki bi močno obremenil demokratične procese v Sloveniji in otežil njeno pot k samostojnosti. V knjigi Branka Mamule Slučaj Jugoslavija je Veljku Kadijeviću očitano, da bi morala Jugoslovanska ljudska armada že leta 1988 z vojaškim udarom disciplinirati Slovenijo (Celar, okrogla miza, 21. 3. 2019). Zato je še kako pomembna ugotovitev, da so bile priprave na preprečitev mitinga in akcija Sever organizirane strokovno, pravočasno in učinkovito ter da so zaščitile celotno ozemlje Slovenije.
Enajstega novembra 1989 je bila tekma med nogometnima ekipama Olimpije in Crvene zvezde. Tudi ta tekma je pomenila varnostno tveganje, saj je potekala 20 dni pred napovedanim mitingom resnice, ki naj bi bil 1. decembra 1989. Takrat je ljubljanska milica ob ustrezni pomoči pripadnikov posebne enote milice iz drugih krajev Slovenije zelo uspešno zavarovala nogometno tekmo, na kateri je bilo približno 20.000 gledalcev, okrog 1000 navijačev iz Beograda in okrog 500 navijačev Olimpije. Ker je bilo takrat še vedno predvideno, da bodo 1. decembra 1989 udeležence mitinga spremljali na lokacijo mitinga, se je na ta način organiziralo tudi varovanje tekme. Tako so miličniki navijače od železniške postaje spremljali na stadion, jih tam varnostno pregledali, namestili na južni tribuni in jim omogočili nadzorovane odhode v manjših skupinah do gostišča na stadionu, kjer so lahko dobili hrano in brezalkoholno pijačo. Po tekmi so miličniki na enak način navijače pospremili do železniške postaje in jih varovali do odhoda vlakov. Olimpija je zmagala po podaljških s 7 : 6.
Kot je znano, smo se kasneje v operativnem štabu za neposredno vodenje akcije Sever, ki ga je imenoval republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, s strokovnega vidika odločili, da mitinga ne bomo dovolili, ker smo imeli informacije, da bodo med udeleženci mitinga tudi oboroženi udeleženci. Takšna je bila tudi politična odločitev, zato je bil miting prepovedan.
Zmaga v akciji Sever je bila dosežena brez neposredne uporabe sile. V soočenju, ki ga ustvarijo politični konflikti, in ko grozi nasilje, je največ vredna tista zmaga, ki se doseže brez dejanske uporabe sile. Taki dosežki so redki, zato jih moramo še bolj ceniti. Preprečitev nasilja je veliko boljša rešitev kot fizični obračun z nasiljem. Dejstvo, da so bili varnostni organi Slovenije že leta 1989 in pred tem sposobni takšnega dosežka, si zasluži trajno hvaležnost in priznanje, saj je prav v tem ključ do razumevanja visoke ravni varnosti, ki jo v Sloveniji uživamo še danes.
Uspeh v akciji Sever je bil tudi pomembna prvina učinkovitosti našega celotnega varnostno-obrambnega sistema, ki se je tako prepričljivo izkazala kasneje, v vojni za samostojno Slovenijo.
IZR. PROF. DR. TOMAŽ ČAS, predsednik Združenja Sever