Kot dolgoletni voznik, ki se pojavljam v prometu tudi kot kolesar in pešec, imam kar nekaj izkušenj in opažanj. Nekoliko več mi je tudi do večje prometne varnosti že zaradi očeta, ki je do upokojitve delal prav na tem področju. Če primerjamo, zakaj je v nekaterih državah še manj nesreč kot pri nas, je vsekakor mogoče potegniti nekaj sklepov. Ena od možnosti je zniževanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah, kjer danes poteka večina prometa. Države, ki so uspešnejše od nas, imajo omejitev 110 km/h. Francija je nedolgo tega poskusno omejila hitrost na avtocestah na 120 km/h, rezultati so po kratkem času odlični.
Vendar pa sama omejitev najvišje hitrosti ni dovolj. Ta se mora zniževati v različnih pogojih: dežju, megli, snegu in kombinaciji teh. Še vedno imam v spominu posnetke udeležencev v dveh množičnih trčenjih, na dolenjskem in primorskem kraku avtoceste. V popolni megli so se avtomobili s hitrostjo tudi 140 km/h zaletavali v kolono vozil. Moj predlog je, da zmanjšamo najvišjo dovoljeno hitrost na 110 km/h, pa še ta se mora zniževati s pojavom megle, snega ali dežja.
Za to lahko izkoristimo tudi nosilne panoje, ki so zdaj namenjeni samo za avtomatsko cestninjenje tovornjakov, na njih namestimo prikazovalnike, ki voznike opozarjajo na razmere in kakšna je glede na te razmere dovoljena hitrost. Prav tako lahko vozniki prejmejo informacijo o prometni nesreči, da se pravočasno uvrstijo na krajna pasova avtoceste. Seveda mora biti to podprto še z radarji za merjenje hitrosti in prekrški morajo biti takoj kaznovani.
Drugi največji razlog za smrtne nesreče je alkohol. V državah, predvsem v Skandinaviji, alkoholne pijače niso tako lahko dosegljive kot pri nas. Vse pijače, ki vsebujejo več kot 8 odstotkov alkohola, bi morali prodajati v specializiranih trgovinah, kupce pa registrirati. Registrirani kupci bi morali plačevati vsaj 30 odstotkov višje prispevke za zdravstvo. In to zato, ker kljub opozorilom o škodljivosti alkohola pijejo take pijače. Seveda bi to veljalo tudi za cigarete, a te niso velik vzrok prometnih nesreč.
Z drugimi navedbami in opažanji se vsekakor strinjam, prometno kulturo moramo gojiti že od otroštva, tudi stanje v družbi se močno odraža v prometni varnosti.
Zdravko Petrič Kostanjevica na Krki
