Ob svetovnem ekonomskem forumu so včeraj v največjem muzeju na svetu, Narodnem muzeju Kitajske v Pekingu, kjer se lahko pohvalijo z drugo največjo obiskanostjo, to je okrog deset milijonov obiskovalcev, odprli razstavo, na kateri sodeluje 20 narodnih muzejev »ob Svilni poti«. Med njimi je tudi Narodni muzej Slovenije (NMS) z 28 muzejskimi predmeti, ki govorijo o raznolikosti naše dežele; neandertalčeva piščal je tja potovala kot replika, na ogled pa so tudi figurina z Ljubljanskega barja, bronasti meč z Jabelj, situla iz Valične vasi, rimska steklena posoda, hišasta žara, poznorimske zaponke, slovanski nakit, prestol nadvojvode Karla in drugi.
To razstavo je zasnovala kustosinja in organizatorka razstave dr. Daša Pavlovič s sodelovanjem konservatorsko-restavratorskega sodelavca Igorja Ravbarja, medtem ko bo direktorica NMS mag. Barbara Ravnik prisostvovala na odprtju druge razstave v Muzeju lepih umetnosti Qujiang v Xianu, kjer bodo na ogled »zakladi slovenske ustvarjalnosti«; zasnovali sta jo Ravnikova in dr. Mateja Kos. 135 predmetov in pet replik, med njimi so emonski meščan, situla z Vač, neandertalčeva piščal, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja, so razdelili v tri sklope. V osrednjem bodo keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo, v drugem delu se predstavlja naš muzej, v tretjem pa Slovenija ter stiki med obema državama. »V Xianu so na ogled manjši predmeti. Ker je razstavišče fiksno, imajo fiksne vitrine in velike stvari ne gredo vanje,« pravi Ravnikova, vseeno pa so tja peljali repliko kurenta, ki bo stal samostojno.
Prestižni predmeti
»Naše razstavljene predmete je izbral direktor muzeja dr. Zhou Tianyou ob lanskem obisku v Ljubljani. Zanimala sta ga steklo in porcelan, prosil je še za nekaj vedut Ljubljane iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Peljali smo ga tudi po Sloveniji, očarale so ga panjske končnice, predvsem zato, ker je njihov muzej specializiran za predmete iz grobnic, kjer so tudi freske, en tip fresk pa ima enako dimenzijo kot naše panjske končnice, s podobnimi prizori iz vsakdanjega življenja; očitno je iskal določene vzporednice z njihovo kulturo. Emonskega meščana pa povezuje z njihovimi znamenitimi glinenimi vojščaki.
»Čeprav imajo na Kitajskem nove sodobne muzeje, se, ko gradijo nova milijonska mesta, zavedajo, da ta potrebujejo muzeje, in zelo cenijo tudi staro, evropsko kulturo,« poudarja Ravnikova. Takoj po odprtju razstave v Xianu bo slovenska delegacija obiskala še Nanjing, mesto blizu Šanghaja s cesarsko palačo in bogato zgodovino. Tam si namreč želijo, da bi razstavo iz Xiana, kjer jo bodo zaprli sredi novembra, prenesli še k njim, kjer naj bi predvidoma stala še tri mesece.
