Pred nekaj dnevi je kolesar Peter Kennaugh, dobitnik zlate medalje na olimpijskih igrah v Londonu in nekdanji član ekipe Team Sky, objavil, da si bo vzel neomejen dopust zaradi nenehnih problemov z duševnih zdravjem. Že lani si je vzel tri mesece za zdravljenje, zdaj pa se je odločil, da je čas, da se dokončno sooči z zdravstvenim problemom in ponovno odkrije veselje do življenja. Šele nato bo razmišljal o morebitnem nadaljevanju športne kariere.
Najbolj samomorilni športi so baseball, ameriški nogomet, kriket in kolesarstvo
Duševne motnje, še posebno depresija, med športniki niso nič nenavadnega. V ameriški raziskavi Nacionalne univerzitetne športne organizacije (NCAA) so ugotovili, da se okoli 30 odstotkov športnikov v času svoje kariere in po njej spopade z depresijo. Severnoirska zveza za duševno zdravje je med podobno raziskavo ugotovila, da je eden od vzrokov pojava depresije pri športnikih prav tekmovalno okolje, ki so mu izpostavljeni. Tako znanstveniki med vzroki razvoja depresije pri športnikih navajajo tudi slabe športne rezultate. Zelo pogosto vzrok, ki športnika potisne v depresijo, je poškodba.
Veliko tveganje za razvoj depresije je tudi ob koncu športne kariere, ko se športniki soočijo s popolnoma novim življenjskim ritmom in iskanjem nove identitete. Z opombo, da so znanstveniki dognali, da je načrtovana športna upokojitev manj tvegana za razvoj depresije kot pa nenadna prekinitev kariere zaradi poškodbe. Psihologi so v raziskavi tudi opozorili, da športniki zavoljo okolja, v katerem se gibljejo, zelo skrivajo simptome depresije, saj v tekmovalnem športu velja zapoved, da so športniki psihološko močni. Zato niti ni čudno, da je med športniki tudi veliko samomorilcev. Zanimivo je, da so, kar se tiče športnih panog, najbolj samomorilne baseball, ameriški nogomet, kriket in kolesarstvo.
Vrhunski športniki, ki so spregovorili
Pohvalno je, da je v zadnjih letih vse več vrhunskih športnikov spregovorilo o svojih težavah z duševnim zdravjem. Najglasnejši med njimi je plavalec Michael Phelps, ki brez zadrege govori o svoji depresiji in tudi o tem, kako je razmišljal o samomoru. »Bili so trenutki, ko nisem želel več živeti. O tem športniki nikoli nismo govorili glasno, saj vsi predvidevajo, da smo močne osebnosti, skoraj popolni, brez slabosti,« je dejal v intervjuju za CBS. Zato je začel neke vrste kampanjo ozaveščanja športnikov, da je popolnoma normalno, da imajo duševne težave in da morajo o tem spregovoriti s svojimi bližnjimi in s trenerji.
O depresiji je spregovorila tudi Serena Williams. Prvič se je s tem spopadla leta 2011, ko je imela zdravstvene težave. »Nenehno sem le jokala,« je priznala v intervjuju za The Telegraph. Lani je opozorila še na en problem, in sicer na poporodno depresijo. Po rojstvu hčerke Olympije je na instagramu objavila zapise, da ni vedela, da je poporodna depresija lahko tako močna: »Nenehno se mi zdi, da za otroka ne naredim dovolj.« Zapisala je še, da v takem primeru najbolj pomaga pogovor, zato se je temeljito pogovorila s svojo mamo. Ugotovila je, da poporodna depresija ni nič nenavadnega. »Čisto normalno je, da se tako počutite,« je zapisala na instagramu v spodbudo drugim mamam z enakim problemom.
Serena Williams pa ni edina teniška igralka, ki se je spopadla z depresijo. Tudi nekdanja teniška igralka Jennifer Capriati je trpela zaradi depresije, katere vzrok so bili slabi športni dosežki. Leta 1994 je celo skušala narediti samomor s preveliko dozo uspavalnih tablet: »Ko sem se pogledala v ogledalo, sem imela popolnoma zamegljeno podobo o sebi: zdelo se mi je, da sem grda, debela in neuspešna. Nenehno sem jokala.«
Med znanimi depresivnimi športniki sta tudi dva boksarja. Mike Tyson se je leta dolgo bojeval z depresijo, tudi on je priznal, da je skušal storiti samomor. Podobno zgodbo ima tudi boksar Tyson Fury. Po naslovu svetovnega prvaka leta 2015 je ponovno padel v depresijo, s katero se sicer bojuje vse življenje. »Duševno zdravje je najhujša bitka mojega življenja,« je dejal, češ da tudi, ko je v življenju imel vse, kar si je želel, se je vsakodnevno bojeval z mislijo na samomor. »Zjutraj sem se zbudil in pomislil, zakaj nisem raje umrl v spanju.« Ob tem je tudi boksar svojo bolezen izkoristil za ozaveščanje s pozivom, naj vsi, ki kažejo znake depresije, poiščejo zdravniško pomoč.
