Večina ljudi si želi, da bi imeli boljši spomin. Da si ne bi med policami trgovine obupno prizadevali, da bi se spomnili, po kaj smo prišli, da ne bi pozabljali pomembnih informacij in da bi se zlahka naučili novih stvari.
Skozi zgodovino se je uveljavilo več načinov, kako do boljšega spomina, eden takšnih je denimo t. i. mnemotehnika. Kako si zapomniti, koliko dni ima kateri mesec? Ni potrebno, če obvladate mnemotehniko mesecev s členki. Tovrstnih tehnik je veliko in vključujejo vse od razlikovanja med stalagmiti in stalaktiti (slednji rastejo s stropa, kar si lahko zapomnimo zaradi črke T, ki spominja na s stropa rastoč kapnik), prepoznavanja Luninih men in še marsičesa. Pri učenju je lahko ustvarjanje lastnih mnemotehnik izjemno učinkovito. Denimo pri naštevanju, ko zlahka izpustimo katerega od elementov. Precej lažje si je zapomniti samo prve črke besed kot cele besede, še posebej, če jih povežemo v zaporedje, ki ima za nas nek pomen.
Še ena tehnika za izboljšavo spomina, ki so jo uporabljali že stari Grki, je spominska palača. Učinkovita je, kadar si je potrebno zapomniti več posameznih elementov, kot so recimo stvari z nakupovalnega lističa. Vaš dom naj bo vaša spominska palača: predstavljajte si svojo posteljo in svojo omaro, nato se sprehodite na hodnik in od tam v kopalnico in nadaljujete miselno sprehajanje po svojem domu. Če si morate zapomniti pet stvari z nakupovalnega lista, si vsako od njih predstavljajte na različnih mestih: mleko na postelji, kruh v omari, kosmiče v umivalniku in tako dalje. Večkrat ko se sprehodite po svoji spominski palači, bolj verjetno je, da si boste zapomnili vse elemente. Omenjeni tehniki sta znani že zelo dolgo, znanstveniki pa zadnje čase preizkušajo nove tehnike, predstavljene spodaj.
1. Hoja vzvratno
Kako dojemamo čas, je izrazito kulturno pogojeno. Zahodnjaki običajno čas vidimo kot ravno črto, prihodnost pred nami, preteklost za nami. Britanski raziskovalci z univerze v Roehamptonu so preučili povezavo med časom in prostorom v naših možganih in izvedli poskus, s katerim so preverjali, ali lahko na tej osnovi najdejo način, s katerim bi si lahko ljudje bolje zapomnili dogodke. Skupino sodelujočih v raziskavi so razdelili v tri skupine: prvi so pokazali seznam besed, drugi kolaž fotografij, tretji pa videoposnetek. Polovico sodelujočih so nato prosili, da se sprehodijo deset metrov, drugo polovico pa, da to pot opravijo vzvratno. Ko so nato pri udeležencih preverili, kako dobro so si zapomnili besede, fotografije in podrobnosti videoposnetka, so brez izjeme boljše rezultate dosegli tisti, ki so pred tem prehodili deset metrov vzvratno. Delovalo je tudi, če so si samo predstavljali, da so hodili vzvratno. Kot da bi tovrstna hoja umu dovolila iti v preteklost, so ugotovili raziskovalci.
2. Narišite, kar si želite zapomniti
Lanska raziskava je pokazala, da si bistveno bolje zapomnimo stvari, ki jih narišemo. V raziskavi, v kateri so sodelovali tako mladi kot starejši udeleženci, so raziskovalci sodelujočim dali seznam besed, ki si jih je potrebno zapomniti. Nato so sodelujoče enakomerno razdelili v dve skupini in prvo prosili, da nariše stvari s seznama, drugo pa, da si stvari skuša zapomniti s ponavljanjem. Nato so udeležence prosili, naj povedo čimveč stvari, ki so si jih zapomnili. Čeprav je bilo nekatere stvari s seznama zelo težko narisati (na primer izotop), se je izkazalo, da je prva skupina dosegla mnogo boljše rezultate. Proces risanja je tako močno vplival na sposobnost pomnjenja, da so izginile razlike v spominu med starejšimi in mlajšimi udeleženci.
Kadar nekaj rišemo, smo si prisiljeni zamisliti več detajlov in s tem se predmet, ki ga rišemo, močneje zasidra v naš spomin. Nekoliko manj učinkovito, a še vedno precej, je tudi pisanje. Če ste sami napisali nakupovalni listek, si boste zapomnili precej več, kot če preberete listek nekoga drugega in si skušate zapomniti, kaj piše na njem. Ob tem velja omeniti, da je sposobnost risanja povsem nepomembna – tisti, ki lepo rišejo, niso tu v nikakršni prednosti.
3. Telovadite, a ob pravem času
Že dolgo je znano, da aerobna vadba vpliva na sposobnost pomnjenja. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, ugotavljajo, da je pri tem zelo pomemben čas vadbe. Njihova raziskava je pokazala, da so si ljudje, ki so 35 minut telovadili štiri ure po tem, ko so si skušali zapomniti seznam fotografij v povezavi z lokacijo, dosegli boljše rezultate od tistih, ki so telovadili takoj. Znanost za zdaj še nima odgovora, zakaj je tako, raziskovalci pa želijo v prihodnosti ugotoviti, kdaj je torej najprimernejši čas za vadbo.
4. Privoščite si popoldanski dremež
Če vam tehnike, kot so vzvratna hoja, risanje in telovadba zvenijo kot precejšen napor, znanstveniki predlagajo še eno možnost: popoldanski dremež. Nemški znanstveniki so skupini ljudi dali seznam besednih parov, ki naj bi si jih ti zapomnili. Nato so polovico udeležencev poslali spat za uro in pol, drugi polovici pa so predvajali film. Tisti, ki so vmes spali, so lahko v spomin priklicali precej več besednih parov kot ostali. A popoldansko spanje je izboljšalo spomin zgolj pri tistih, ki so vajeni dremeža. Pri ljudeh, ki čez dan nikoli ne spijo, se spomin ni izboljšal, je še pokazala raziskava.
