Vrednost odvetniške točke se je v soboto povišala za 30 odstotkov. Namesto dosedanjih 46 evrskih centov je po odločitvi odvetniške zbornice točka poslej vredna 60 centov. Povišanje je bilo v odvetniških vrstah težko pričakovano, saj se dosedanja vrednost ni spremenila že od leta 2003.
Spor med odvetniki in ministrstvom zglajen
»Merila za spremembo vrednosti odvetniške točke predvidevajo možnost zvišanja, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov,« so po pogovorih z Odvetniško zbornico pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Ministrica Andreja Katič je morala v skladu s predpisi podati soglasje k povišanju vrednosti točke. »Pri spremembi vrednosti odvetniške točke ne gre za avtomatizem, saj morata obe stranki pravnega razmerja v prvi vrsti varovati javni interes. Prav javni interes je bil tudi danes osnovno vodilo obeh strani pri iskanju rešitev za uskladitev višine odvetniške točke,« so dodali.
Odvetniška zbornica je v preteklih letih večkrat poskušala doseči zvišanje vrednosti odvetniškega dela, a pravosodno ministrstvo tega ni odobrilo. Nazadnje je odvetnike leta 2016 zavrnil prejšnji minister Goran Klemenčič. »Vrednost odvetniške tarife se je po več kot petnajstih letih zgolj uskladila z rastjo življenjskih stroškov, na način in ob upoštevanju pogojev, ki jih določa 13. člen Odvetniške tarife,« je pojasnil predsednik Odvetniške zbornice Roman Završek. »Vrednost odvetniške točke je bila nespremenjena že vse od leta 2003. Ob upoštevanju dejstva, da je rast življenjskih stroškov že pred leti presegla 30 odstotkov, je bila uskladitev nujno potrebna, še posebej zaradi varstva pravic strank,« je dodal.
Predsednik Odvetniške zbornice je pojasnil, da uskladitev vrednosti odvetniške točke z inflacijo varuje interes tiste odvetnikove stranke, ki v postopku na sodišču uspe. »Neusklajena vrednost odvetniške točke z rastjo življenjskih stroškov je namreč v vedno več primerih pripeljala do situacije, ko so stranke in odvetniki zaradi nerealne, z inflacijo neusklajene vrednosti odvetniške točke sklepali pisne dogovore o plačilu odvetniških storitev po višjih cenah, kot pa jih je stranki nato v primeru uspeha v postopku na sodišču povrnila stranka, ki je v postopku izgubila,« pravi Završek. Sodišče je namreč stroške odmerilo ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke iz leta 2003. »S tem pa se je namesto reparacije stranke, ki v sodnem postopku na sodišču zmaga, vedno bolj uveljavljala obogatitev poražene stranke,« pojasnjuje Završek.
Odvetnica: za revne poskrbimo tudi zastonj
»Vrednost odvetniške točke je bila za večino odvetniških pisarn res neživljenjska,« pravi odvetnica Jasna Zakonjšek iz odvetniške pisarne Zakonjšek. »V praksi je to za našo pisarno in za kolege odvetnike, ki jih poznam, pomenilo, da smo s strankami sklepali pogodbe, v katerih smo se dogovorili za plačilo višje vrednosti točke.« Konkretna višina je bila odvisna od vsebine, zahtevnosti, obsežnosti primera. »Po naših izkušnjah so stranke razumele, zakaj postavljamo višjo ceno odvetniškega dela, in so zato z nami sklenile ustrezne pogodbe. Ker pa so sodišča odvetniško točko vrednotila v višini 0,459 evra, je to pomenilo, da so v primeru uspeha pred sodiščem stranke nosile breme razlike med sodno priznano višino točke in pogodbeno dogovorjeno višino točke,« pravi Zakonjškova.
Sama sicer ne pričakuje, da bi povišanje vrednosti točke kakorkoli odvrnilo stranke od najemanja odvetniških storitev. »Ker vrednost točke odraža tudi znanje, natančnost in zavzetost odvetnikov, smo vedno lahko utemeljili pogodbeno dogovorjeno ceno našega dela,« je pojasnila. »Za socialno šibke stranke pa smo odvetniki že tako ali tako vedno poskrbeli – bodisi v okviru sistema brezplačne pravne pomoči bodisi s storitvami pro bono, torej brezplačno.«
