Napoved Avstrije, da bo podaljšala nadzor na notranjih schengenskih mejah do novembra, poznavalcev dosjeja o prostem pretoku ljudi in blaga ni presenetil. Zapletene politične razmere v Evropi, nedokončana reforma skupne evropske azilne politike in nedokončana pogajanja o spremembah schengenskega zakonika so onemogočili, da bi v predvolilnem času vendarle padle notranje mejne kontrole v Evropi in bi se EU spet vrnila k polno delujočemu schengnu.
Šest evropskih držav že vse od velikega migracijskega toka po balkanski migracijski poti (jeseni leta 2015) ohranja nadzor na nekaterih svojih notranjih schengenskih mejah. Med šesterico je naša severna soseda Avstrija, ki je pred dnevi napovedala podaljšanje mejnih nadzorov na meji s Slovenijo in Madžarsko. Nadzori se iztečejo sicer šele v začetku maja, a je avstrijski notranji minister Herbert Kickl po poročanju avstrijskih medijev članice schengna že obvestil, da bodo nadzori podaljšani za pol leta. Kot razlog navaja še vedno grozeče migracije in latentno grožnjo terorističnih napadov v Evropi, tudi zaradi vračanja evropskih borcev Islamske države v svoje domovine. Kontrole na meji s Slovenijo avstrijski varnostni organi izvajajo vse od 16. septembra 2015. Ob napovedanem novem podaljšanju nadzorov na notranjih schengenskih mejah Slovenija ni navdušena.
Minister Poklukar: Migracije se povečujejo
Notranji minister Boštjan Poklukar je zagotovil, da varovanje schengenske meje ostaja absolutna prioriteta Slovenije. Po njegovi oceni slovenski varnostni organi to opravljajo zelo dobro in učinkovito. »Stališče Slovenije glede nadzora Avstrije na meji s Slovenijo ostaja nespremenjeno. Tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren in zanj ni nobenega razloga. Dejstvo je tudi, da me avstrijski minister za notranje zadeve o podaljšanju ni obvestil,« je povedal Poklukar. Kljub nezadovoljstvu minister opozarja na trenutno situacijo z migranti na zahodnem Balkanu, predvsem v Severni Makedoniji in Grčiji. »Migracije se povečujejo, zato smo pripravljeni na sodelovanje z vsemi državami tako na zahodnem Balkanu kot z drugimi državami, seveda tudi z Avstrijo,« spravljivo dodaja Poklukar.
Precej bolj odločen je odziv evropske poslanke Tanje Fajon. Že leta opozarja na nezakonito prakso držav članic, ki izigravajo schengenski zakonik in podaljšujejo notranje nadzore z vedno novimi razlogi, čeprav za tako podaljšanje nimajo ustreznih argumentov. »Če se bo to nadaljevalo, bo schengen počasi začel razpadati,« opozarja Fajonova. Po njeni oceni se schengensko območje zvija v hudih krčih, negativna politika držav do prostega pretoka ljudi in blaga znotraj območja pa je bolj posledica nevarnega populizma kot podprta z argumenti.
»Slovenija lahko še naprej vztraja in ostro protestira. Evropsko komisijo lahko pozove, naj toži države članice pred sodiščem EU zaradi ohranjanja nadzora na notranjih mejah, s čimer se krši schengenski zakonik,« poziva Fajonova.
Dva tabora držav
Poslanci evropskega parlamenta so se zavzemali, da bi se začetno šestmesečno obdobje vzpostavitve notranjih kontrol skrajšalo na dva meseca. Po dveh mesecih bi države morale podati oceno tveganja oziroma pojasniti, zakaj vztrajajo pri podaljšanju nadzora. Če bi želele nadzor podaljšati za več kot pol leta (do največ dveh let), bi takšno oceno morala izdelati evropska komisija, o odobritvi podaljšanja pa odločati vse države članice. Po sedanjem schengenskem zakoniku takšnih pooblastil svet EU nima.
Med pogajanji o spremembah schengenskega zakonika sta se izoblikovala dva tabora. »Sedemnajst držav, med njimi tudi Slovenija, se je zavzemalo, da se kontrole čim prej odpravijo in da dobimo jasna pravila za njihovo uporabo v prihodnje. Nasproti jim je stal manj številen, a močnejši tabor držav, ki so želele pri teh vprašanjih ohraniti več suverenosti,« razlaga Fajonova.
