Danes med 6. in 18. uro bo v okviru 14-dnevne preventivne akcije za umirjanje hitrosti po vsej Sloveniji potekal maraton nadzora hitrosti. Policija je na svoji spletni strani objavila seznam 611 lokacij, kjer bo postavila svoje »zasede«. Maraton, s katerim želijo spodbuditi k vožnji po predpisih, bo izvajalo 214 policistov, v okviru svojega rednega dela pa se bodo v nadzor vključili tudi drugi njihovi kolegi. Pri nas maraton izvajajo peto leto zapored, izkušnje pa kažejo, da je na ta dan prekoračitev hitrosti zelo malo, kar je tudi glavni namen akcije. Prehitro namreč stopi na plin v povprečju 3,5 odstotka voznikov, ob izvajanju rednih kontrol pa okoli 8 odstotkov.
Glavni cilj torej ni kaznovanje, pač pa spreminjanje vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi zahteva spremljanje prometne signalizacije in spoštovanje omejitev, ne pa da vozniki v pričakovanju kontrol vozijo nerazumno počasi in s tem ovirajo promet, opozarjajo na policiji. Od voznikov torej pričakujejo, da poznajo omejitve hitrosti in jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa da takšen vzorec vožnje obdržijo čim dlje po zaključku nadzora. Policisti si prav tako želijo, da bi vozniki spoznali, da za vožnjo v skladu z omejitvami potrebujejo zgolj minimalno več časa, da pridejo na cilj, kot če vozijo hitreje, bolj agresivno in na koncu seveda tudi bolj nevarno.
Glavni vzrok nesreč
Ideja o maratonu nadzora hitrosti se je pred šestimi leti rodila v Nemčiji in je bila po tem, ko so bile k temu povabljene tudi druge države članice evropske mreže prometnih policij, dobro sprejeta. Letos bo akcija sočasno potekala v 26 državah. Lani je sodelovalo 23 držav s skupno več kot 14.000 policisti. Meritve so potekale na več kot 12.800 lokacijah, kontroliranih je bilo 3,2 milijona vozil in zaznanih dobrih 257.000 prekrškov.
Neprilagojena hitrost je še vedno glavni vzrok prometnih nesreč, v zadnjih petih letih se je zaradi premočnega pritiskanja na plin zgodilo 18 odstotkov vseh. Pri smrtnih nesrečah je ta delež še toliko večji, v zadnjih petih letih se giblje okoli 37 odstotkov. Lani celo 40 odstotkov, a je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti v zadnjih petih letih zaradi tega umrlo najmanj ljudi doslej, to je 37. Policisti posebej opozarjajo na alkoholizirane voznike, ki pogosto vozijo prehitro. Lani se jih je od 1490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti.
Policija ponovno poudarja, da lahko za varnost na cestah poskrbijo predvsem vozniki sami. Dosledno morajo spoštovati cestnoprometne predpise in ohranjati hitrost v dovoljenih mejah. S tem in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim lahko obvarujemo marsikatero življenje, saj sorazmerno s hitrostjo narašča tudi teža poškodb. mfr
