»Pogosto nas prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo,« je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjig za otroke in mladino zapisal litovski otroški pisatelj in ilustrator Kestutis Kasparavičius. Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY, združenja slovenskih avtorjev mladinske književnosti, strokovnjakov s tega področja, knjižnic, založnikov, ob tem dodaja: »Še prav posebno oazo mirovanja in topline pa ustvarjajo glasno branje drugim, družinsko branje in različne oblike medgeneracijskega branja.«
Kažipot za starše
V Sloveniji izide okoli 800 novih naslovov knjig za otroke in mladino ter okoli 500 naslovov ponatisov in predelav na leto. Od tega je približno 80 odstotkov leposlovnih in 20 odstotkov poučnih oziroma 40 odstotkov slovenskih in 60 odstotkov prevedenih del. A vsi naslovi seveda niso kakovostni. Po podatkih centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirska je kvalitetnih okoli 60 odstotkov letne bere. Stanje se z leti izboljšuje, že nekaj časa pa opozarjajo na pomanjkanje kakovostnih izvirno slovenskih mladinskih poučnih knjig.
Dobra literatura za mlade mora biti kakovostna na več nivojih, opozarja Jamnikova na besedilo, ilustracije, oblikovanje. »Korektno in mladim primerno obravnava teme, ki jih zanimajo oziroma naj bi jih poznali, hkrati pa je tudi privlačna za branje, če se le da, tudi duhovita. Kakovostna, večnaslovniška mladinska literatura pa vabi k branju tudi odrasle, da skupaj z otrokom uživajo v njej.« Starši si lahko pri brskanju za tovrstnimi knjigami pomagajo z literarnimi nagradami, kot so večernica, desetnica in nagrada Kristine Brenkove, v Pionirski vsako leto izdajo Priročnik za branje kakovostne literature, v Knjigometru na domači spletni strani ljubljanske knjižnice pa sproti vrednotijo najnovejšo produkcijo. Poleg tega vsako leto izdajo zgibanko z naborom knjig, ki so prejele zlato hruško, skratka odlično oceno, opozarja sogovornica. Tudi na domači strani Društva bralna značka Slovenije so objavljeni priporočilni seznami kakovostnih knjig.
Dobra prodaja le še floskula
A prodaja otroških in mladinskih knjig tako na slovenskem trgu kot tudi pri naši založbi občutno upada, ob tem opozarja Irena Miš Svoljšak iz založbe Miš, kjer vsako leto organizirajo mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. »Povprečna prodaja tovrstnih knjig v letu 2018 je bila 364 izvodov v prvem letu po izidu, v življenjski dobi knjige se v zadnjih letih giblje od 350 do 550 izvodov na naslov,« poroča založnica. Poudarja, da je več kot polovica njihovih izdaj novih kakovostnih del domačih avtorjev, preostalo pa so kakovostna prevodna dela – prodaja obojih je precej nižja kot prodaja ponatisov že uveljavljenih »klasičnih« izdaj in avtorjev, ki jih mlajše založbe praviloma težje izdajo.
»V primerjavi s knjigami za odrasle je bila lani povprečna prodaja otroških v istem obdobju le za odstotek višja. Floskula, da se otroške knjige prodajajo zlahka in v večjem obsegu, je po naših izkušnjah res samo floskula. Kljub temu, da je produkcija otroških knjig domačih avtorjev za tretjino do polovico dražja kot knjig za odrasle.« Uspešna založnica se ob tem trudi, da izdaja knjige, ki niso dolgočasne, ne moralizirajo in mladim odstirajo nova obzorja. Za primer navede slovenska kandidata za Andersenovo nagrado pisatelja Petra Svetino in ilustratorja Damijana Stepančiča.
