Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Leta 1979 so mu oblasti odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo.
Pisatelj, ki je bil večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost, je že leta 1975 odšel v Francijo, kjer je delal kot gostujoči profesor na univerzi v Rennesu. Leta 1980 mu je Francija podelila tudi francosko državljanstvo.
Kot pisatelj je moral doma utihniti in najti novo domovino. Nekaj časa je v Franciji še pisal v češčini, kasneje pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s prejšnjimi. Tudi prevajalec in poznavalec dela in življenja Kundere Jaroslav Skrušny meni, da je pisatelj večje literarne mojstrovine ustvaril v češčini.
Prevajalec Skrušny je ob pisateljevi 85-letnici za STA med drugim še dejal, da je Kundera netipičen disident, saj se tega naziva ves čas otepa. "Noče biti politični disident, trdi, da je pisatelj, zavezan zgolj literaturi in ničemur drugemu," je poudaril Skrušny in dodal, da je edino, kar ga zanima, človekova usoda.
Med njegova glavna dela sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. V svojih delih je vselej z jedko ironijo med drugim kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.
Njegova dela so bila do 80. letih na Češkem prepovedana, tudi Neznosna lahkost bivanja. Mnogi mojstrovino o protislovju med minljivostjo in večnostjo poznajo po zaslugi istoimenskega filma Philipa Kaufmana iz leta 1988 z Juliete Binoche, Danielom Day-Lewisom in Leno Olin v glavnih vlogah. Znano je, da Kundera z ekranizacijo romana ni bil najbolj zadovoljen.
