Na okrogli mizi so sodelovali Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, Primož Ekart, režiser predstave Vihar v glavi, Edvard Kolar, predsednik uprave Športne loterije, Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, Miro Smrekar, direktor agencije Adecco, in Zdenka Valjavec, izvršna direktorica za upravljanje človeških virov Zavarovalnice Triglav. Moderatorka Petra Ilar, urednica iz podjetja Mediade, je gostom uvodoma razkrila dvojnost, ki jo kažejo aktualne raziskave. V razpoložljivem človeškem kapitalu imamo v Sloveniji zelo dobro podlago za rast in razvoj, a napredek in povečanje konkurenčnosti zavirajo strukturni in kulturni dejavniki; med njimi izstopa predvsem premajhna sposobnost (ali pripravljenost) za sodelovanje.
Na lestvici od ena do pet – deset!
»Ko govorim o svoji najožji ekipi in o ljudeh, s katerimi vsak dan sodelujem, bi dala na lestvici od ena do pet oceno deset,« je pogovor začela Saša Mrak, a nadaljevala manj spodbudno. »Glede na to, kako se v širšem slovenskem prostoru znamo oziroma ne znamo povezovati, sodelovati in iskati sinergije, pa podeljujem dvojko. Morda je ocena rahlo provokativna in naj omenim, da ima Slovenija ponuditi veliko dobrih praks sodelovanja, a velikokrat še vedno delamo podobne stvari, pa se ne znamo povezati s skupnimi cilji,« je bila jasna. Ob bok sodelovanju Mrakova umešča jasno komunikacijo, sprejemanje odgovornosti in zaupanje.
Zgledi iz časa košnje travnikov
Po besedah Zdenke Valjavec so ljudje v preteklosti veliko bolje sodelovali kot danes. »Če pogledamo le malo nazaj, v čase, ko so se travniki še kosili ročno, je bilo samoumevno, da so se eno jutro kmetje odpravili na en travnik in ga pokosili, naslednje jutro na drugega in tako naprej, dokler niso pokosili vseh v vasi. Družbena klima se je žal spremenila in danes smo postali pretirano individualistični. Krepiti moramo zavedanje, da je treba strniti vrste, si izmenjavati pomoč, znanje in izkušnje. Naloge bomo tako opravili hitreje in uspešneje.« Valjavčeva je tudi v svojem podjetju, Zavarovalnici Triglav, pred leti opažala padec sodelovanja in zavzetosti. K negativnim trendom so ustrezno pristopili z ukrepi in krivulje so se usmerile navzgor.
Slovenci in individualni športi
Edvard Kolar prihaja iz športnega sveta, a lahko pomanjkljivo sodelovanje, ki ga izkazuje poslovni svet, brez težav umesti na športna prizorišča. »Z razlogom smo Slovenci najuspešnejši v individualnih športnih panogah. Pri nas je uspešnost v veliki meri povezana z individualnostjo, lastnimi napori za doseganje cilja, sodelovanja nam torej manjka. A imamo še veliko rezerve in verjamem, da se stvari premikajo na bolje, že s tem, ko o njih na glas govorimo.«
Pred kritiko pohvala
Karmen Dietner je podelila odlično oceno. Kot je sama povedala, ne zato, ker bi podcenjevala manko sodelovanja ali ga potiskala pod preprogo. Osredotočila se je na sodelovanje v lastnem podjetju, ki ga ocenjuje kot odlično in dodaja, da je pomembno, da se včasih tudi nagradimo, spoštujemo, pohvalimo za prizadevno delo. »To ne pomeni, da ni več možnosti za napredek,« je poudarila. »Gotovo pa je še zelo dolga pot pred nami v najširšem sistemu sodelovanja, vezanem na pokojnine v naši državi.«
Brez sodelovanja smo vsi espeji
Miro Smrekar pravi, da je zanj sodelovanje matematična formula, kjer je ena in ena enako tri. »Vedno ima več dobrih učinkov. To je stvar, ki se je moramo učiti, kot smo se učili v šoli osnov matematike, slovenščine. Brez sodelovanja smo vsi espeji,« je dejal in sklenil s pohvalo lastne ekipe, ki prizadevno dela. »Če v Adeccu ne bi dobro sodelovali, gotovo ne bi bili tako uspešni,« je zaključil.