Radio Študent (RŠ) je nastal kot nasledek študentskih demonstracij leta 1968, kot medij za nagovor in obveščanje študentske populacije. Oddajati je začel 9. maja 1969 iz legendarne kleti Doma VIII v študentskem naselju v Rožni dolini; takrat je pripravljal po tri ure programa na dan in se posvečal zlasti študentski problematiki, kar pa je kmalu preraslo v širše (in tudi teoretske) premisleke univerze in družbe kot take. Postopoma se je vzpostavil kot prostor kritične misli, alternativne glasbene ponudbe ter podiranja tabujev; bil je sopotnik panka in civilnodružbenih gibanj 80. let, a tudi oster kritik slovenske stvarnosti po osamosvojitvi. Danes je medij z nacionalno digitalno frekvenco (dobili so jo lani), kjer nastane 17 ur programa dnevno, tega pa oblikuje več kot 200 rednih sodelavcev.
Preživel vse pritiske
Zaradi svoje kritične usmeritve je RŠ večkrat vzbujal slabo voljo pri oblasteh, kar se ni spremenilo niti po osamosvojitvi. Nemoteno delovanje so ogrožali zlasti dvoumni signali ustanovitelja, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki zaradi svoje politizacije ni imel vselej razumevanja za programsko politiko neodvisnega medija: glasove študentskih poslancev in funkcionarjev, da bi moral postati bolj sredinski in namenjen najširši študentski populaciji, če ne že kar neke vrste »promotor« dejavnosti ŠOU, je bilo slišati dokaj redno. Enako redno so se vrstili pritiski, da bi si ŠOU zagotovil večji vpliv pri programu in kadrovski politiki s poskusi sprememb akta o ustanovitvi ali pa z discipliniranjem s finančnim izčrpavanjem skozi nižanje sredstev.
Odnosi z ustanoviteljem so se v zadnjih letih sicer izboljšali, čeprav je finančna podpora nižja, kot bi si želeli. »V tem pogledu je bilo že bolje, a tudi slabše,« pravi direktorica Zavoda Radio Študent Ana Kandare. »Večja finančna stabilnost v zadnjih letih je predvsem posledica uspešnega pridobivanja dodatnih sredstev na javnih razpisih, na kar pa se dolgoročno ne moremo zanašati.«
Prostor za zapostavljene
V pol stoletja se je sicer spremenilo marsikaj, vseeno pa je RŠ nekako uspelo ostati »večni študent«, se izogniti komercializaciji in v razmerah surove ekonomske logike ohraniti svojo prepoznavno programsko usmeritev v pokrivanje naprednih glasbenih, kulturnih in političnih tokov. Glasbena oprema morda ni vedno po meri vsakogar, a je pomembno drugačna od preseka tistega, kar ponuja večina drugih radijskih postaj; sproščeno klepetavi »špikerji« so se medtem že davno pojavili tudi na komercialnih radijskih valovih, vendar je njihovo duhovičenje praviloma manj inteligentno od tistega, ki ga je (bilo) mogoče slišati na frekvencah iz Rožne doline; in eter RŠ še zmeraj ponuja prostor vsebinam, ki so v širšem medijskem prostoru zapostavljene ali prezrte, naj gre za kritični premislek družbene stvarnosti ali za humanistične, teoretske in študentske tematike, neinstitucionalno kulturo ali manjšinske skupine, za migrante ali položaj LGBTQ-skupnosti.
Vse to bo odražalo tudi letošnje praznovanje, ki prinaša številne glasbene dogodke pa tudi kulturne, znanstvene in teoretske poudarke. »Ne bomo se pretirano ozirali v zgodovino, temveč se bomo s programom obletnice poklonili zlasti posameznikom in ustanovam, ki s svojim delovanjem posredno bogatijo tudi naš program,« pojasnjuje odgovorna urednica RŠ Polona Torkar. Glavno ime osrednjega dogodka, ki bo 9. maja v Križankah, bodo Laibach s presekom svoje glasbene poti. »So morda edina slovenska skupina, ki enako kot Radio Študent ostaja relevantna in aktualna tudi po desetletjih delovanja,« je razložil Nik Drozg, programski vodja koncertnega programa. Omenjeni večer bosta s predstavitvama novih izdaj uvedla hrvaški akustični punk dvojec Seine in domača trojica Jimmy Barka Experience, nadaljevala pa Mimika Orchestra z gostom Darkom Rundekom ter londonska skupina Housewives.
