»V vsaki delovni organizaciji bi bilo dobrodošlo raziskati, koliko časa so delavci res aktivni in koliko časa pasivno čakajo do ure, ko se morajo 'štempljati',« je poudarila psihologinja izr. prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri tem je dodala, da bi takšen raziskovalni projekt nujno potreboval iskrenost, sicer je nesmiseln. »V raziskavi izrabe delovnega časa bi morali biti zaposleni iskreni do samih sebe in do delodajalca, kar pa ni vedno lahko dosegljiv cilj.«
Službeni čas, namenjen facebooku
Boštjančičeva je dejala, da lahko učinkovitost slovenskega delavca v povprečju ocenimo na šest ur na dan. V osemurnem delovniku sta torej dve uri namenjeni socialnemu druženju, spletnemu postopanju ali organizaciji stvari za zasebno življenje. »Res je, da so določena delovna mesta vezana na uradne ure in na proizvodni proces ter fleksibilnost ni mogoča. A vseeno je danes vse več intelektualnih poklicev, kjer lahko posameznik svoje delo opravlja ne le znotraj časovnega okvira med 8. do 16. uro,« je dejala.
Srečnejši in bolj zavzet delavec
Kar nekaj uspešnih slovenskih podjetij je uvedlo fleksibilni delovni čas, njihovi zaposleni vsaj en dan na teden delajo od doma in kadrovski strokovnjaki v teh službah po besedah Boštjančičeve poročajo o pozitivnih spremembah, o večji učinkovitosti zaposlenih in hkrati o večji predanosti delodajalcu. Delo od doma oziroma fleksibilen delovni čas prinaša koristi tudi za delodajalce. »Ni treba, da ima vsak zaposleni svojo pisarno, zmanjšajo se stroški prevoza na delo, stroški prehrane…« je naštevala psihologinja in poleg prednosti navedla tudi pasti, zaradi katerih mora delodajalec spremembe uvajati postopoma in predvsem meriti učinkovitost, ali se ukrepi izplačajo. »Na neki način je treba odgovornost za delovne rezultate prenašati na zaposlene in pri tem je potrebna visoka stopnja zaupanja. Če se zaupanje zamaje ali poruši, so nujno potrebne sankcije oziroma spremembe delovnih pogojev,« je sklenila.
Svoboda jim ogromno pomeni
V zaposlitveni agenciji Competo vsako leto opravijo razgovore z nekaj tisoč kandidati in imajo dober vpogled tudi v dejavnike, ki so za kandidate pomembni pri izbiri novega delodajalca. »Fleksibilno delovno okolje in možnost dela od doma vsekakor sodijo v sam vrh,« je povedala Laura Smrekar iz Competa. »Sploh pri generaciji Y opažamo, da jim ta omogočena svoboda pomeni ogromno. Prav tako opažamo, da sta oba izpostavljena dejavnika vse bolj pomembna tudi predstavnikom generacij, starih 40 do 45 let in več, ki so si že ustvarili kariero, a si po vseh letih trdega dela, odrekanja in pomanjkanja časa zdaj prizadevajo za večje ravnotežje med službo in zasebnim življenjem.« Po besedah Smrekarjeve delodajalci, ki omogočajo delo od doma in fleksibilno delo, odsevajo močno stopnjo zaupanja v odnosu med zaposlenim in podjetjem.
Delo od doma in neomejen plačan dopust
»Prepričana sem, da se neformalno fleksibilnega dela poslužuje vse več podjetij pri nas, a tega ne govorijo javno,« je dejala Laura Smrekar. Razlog? Zakonodaja na tem področju od delodajalca veliko zahteva in ni najbolj prijazna, je dodala sogovornica. Družba Petrol je ena tistih, ki omogoča delo od doma vsem zaposlenim, kjer to dopušča delovni proces. Redno dela od doma nekaj zaposlenih v informatiki, preostali pa delajo od doma občasno. V upravi so poudarili, da imajo z delom od doma dobre izkušnje, saj se izkazuje večja učinkovitost pri delu, večja fleksibilnost in s tem večje zadovoljstvo zaposlenih. Mariborsko podjetje Mikro + Polo svojim zaposlenim omogoča še eno fleksibilno prakso: neomejen plačan dopust. To možnost zaposleni uvrščajo med najbolj cenjene bonitete. »Izkušnje kažejo, da naši zaposleni v povprečju izkoristijo dan dopusta več, kot bi ga imeli po zakonu, se je pa izraba prerazporedila. Starejši, ki bi po zakonu imeli več dopusta, ga porabijo manj, mlajši – praviloma mladi starši – pa več. Dopust porabijo tudi za krajše odsotnosti zaradi lažjih bolezni, da jim ni treba k zdravniku,« so zapisali in izpostavili tisto, kar prevesi tehtnico: »Sicer se zavedamo, da to pomeni višji strošek za podjetje, a je zanemarljiv v primerjavi s koristmi in obenem z zadovoljstvom zaposlenih.«
