Nov splošni dogovor za letošnje leto namreč veleva, da bi morali zdravniki družinske medicine po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vpisati še dodatnih 200 bolnikov. Ker je to za družinske zdravnike nesprejemljivo, so ti zagrozili z odpovedjo pogodb.
Strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček jih pri tem v celoti podpira, saj meni, da je strokovno delo družinskih zdravnikov že nekaj časa ogroženo. Zato so že decembra lani apel naslovili na pristojne in upali na rešitev in izboljšanje razmer. A se ni zgodilo nič.
»Vemo, slovensko povprečje je 2450 glavarinskih količnikov, sprejemljiva strokovna meja pa je pri 1500,« je že lani opozoril Drešček. In dodal, da se v vlogi administrativnih delavcev in zavarovalnih agentov družinski zdravniki preprosto ne znajdejo več.
Pacienti se jezijo na zdravnike
»Vsaka zavarovalnica zna svojim zavarovancem točno pojasniti, katere pravice jim pripadajo iz njihove zavarovalne police. V primeru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ni tako, pacienti pa na vprašanje, kaj jim pripada, dobijo odgovor: 'To, kar vam določi vaš izbrani zdravnik.' Zdravniki družinske medicine imamo zato med svojimi nalogami, ki nam jih, niti ne vemo točno, na kakšni pravni osnovi, določa Zavod za zdravstveno zavarovanje, tudi nalogo razlagalca njihovih pravil. Zavod pa nam tedensko pošilja okrožnice, v katerih postavlja ali spreminja pravila, na podlagi katerih potem zavarovane osebe uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi to pomeni, da zdravniki na podlagi teh pravil pacientom predpišemo (ali pa ne) recimo medicinsko tehnične pripomočke, kot so bergle, postelje, plenice, lističi za inzulin… Ko pacientu, namesto zavarovalnega agenta zavarovalnice, mi razložimo, zakaj mu neki pripomoček ne pripada, se seveda ne jezi na zavod za zdravstveno zavarovanje, ampak na nas. Enako je s plenicami, saj štejemo dneve, da bolnikom napišemo natančno tri plenice na dan,« razloži Drešček.
Kaplja čez rob pa je bila lanska okrožnica zavoda glede določanja najbližjega izvajalca za povrnitev potnih stroškov. »Zavod za zdravstveno zavarovanje od nas pričakuje, da bomo ugotavljali, kje točno pacient živi in kje se določena zdravstvena storitev izvaja, potem pa preračunavali, katera bolnišnica je pacientu najbližja, in vse to napisali na njihov obrazec, ki ga bo sprejela njihova administratorka, ki bo pacientu tudi izplačala kilometrino,« še pove Drešček.
Dodatnih opredeljevanj ne bo
»Žal pa nov splošni dogovor za letošnje leto strokovno delo zdravnikov samo še dodatno ogroža. Delo bi bilo v teh pogojih nestrokovno, bolnikom in zdravnikom nevarno ter v popolnem nasprotju s strokovnimi smernicami obravnave naših bolnikov,« opozarja Drešček, ki zato zdravnikom, tudi če bo nanj pritiskal zavod za zdravstveno zavarovanje, ne bo nalagal dodatnega opredeljevanja, ampak se bo držal kolektivne pogodbe zdravnikov in zobozdravnikov ter sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti, kjer je meja opredeljevanja za letošnje leto postavljena na 1895 količnikov. Obenem pa upa, da bo to dovolj, da si zdravniki glede odpovedi premislijo.
Drešček poleg tega miri, da se kratkoročno ne more zgoditi, da bi kdo od bolnikov ostal brez zdravnika. Nastale razmere pa se bodo v Zdravstvenem domu Celje trudili rešiti v dobro vseh. Poudarja pa, da brez sodelovanja zavoda za zdravstveno zavarovanje, ministrstva za zdravje in drugih deležnikov to ne bo mogoče.
