Čeprav je gibanje rumenih jopičev vse šibkejše, pa je v soboto, ki je še naprej dan njihovih protestov, v Parizu prišlo do novega pustošenja dragih trgovin in restavracij, kioskov in bank. Med drugim je zagorela bančna poslovalnica, pri čemer je bilo ranjenih 11 ljudi. Zelo slab vtis je na fotografijah, objavljenih na spletu, naredil predsednik Emmanuel Macron: na njih je prikazan, kako v sproščenem vzdušju in nasmejan smuča s prijatelji v Pirenejih prav to soboto, medtem ko so po televiziji predvajali posnetke vandalizma in nasilja v neposredni bližini predsedniške palače na Elizejskih poljanah.
Zaradi vsega tega je Macron pod pritiskom ulice, tudi z zahtevo, da odstopi. Vlada je bila, podobno kot decembra, povsem nemočna, in to kljub svarilom prejšnji teden, da bodo skrajneži spet poskušali narediti čim več škode, ker hočejo na tak način dati Macronu »ultimat«, s katerim naj bi vplivali na zaključke nacionalne razprave o zahtevah rumenih jopičev.
Nasilje postaja stalnica
Desnica in skrajna desnica obtožujeta Macrona, da s svojo vlado ne nastopa dovolj učinkovito in odločno proti vandalizmu in nasilju med sobotnimi protesti. Kritizirata tudi ravnanje policistov, ki so od daleč gledali, kako pustošijo po lokalih, trgovinah, kioskih in bankah, ker so jim nadrejeni na policiji ukazali, naj se izogibajo neposrednega stika s huligani, da ne bi bilo na obeh straneh ranjenih in mrtvih. Menda pa policisti največkrat niso mogli poseči zato, ker jih je bilo premalo. Preveč so zasedeni in že v petek so morali skrbeti za red na sicer mirnih demonstracijah mladih v boju proti podnebnim spremembam.
Najbrž sedanja prepoved protestov v nekaterih delih Pariza, Bordeauxa in Toulousa, zamenjave na vrhu pariške policije (pravzaprav gre za iskanje grešnih kozlov) in nove, strožje denarne kazni za tiste, ki demonstrirajo kljub prepovedi, ne bodo pomagale. Odločenost skrajnežev, da bodo nadaljevali z vandalizmom in nasiljem, je prevelika, preveliko je njihovo sovraštvo do države in družbe. Šlo naj bi za upor in ne več za proteste. Nekateri komentatorji menijo, da se bo s takšnimi prizori, kot so bili v soboto v Parizu, na dolgi rok treba sprijazniti. Skoraj dve tretjini Francozov je nezadovoljnih s svojim življenjskim standardom (čeprav je ta večinoma višji od povprečja v Sloveniji), manjšina teh pa hoče to izraziti z nasiljem. Sicer pa gredo mnogi rumeni jopiči na sobotne proteste s pričakovanjem, da bodo nekateri drugi to izkoristili za vandalizem in napade na policiste. Prepričani so, da lahko samo na tak način uveljavijo svoje zahteve. Vsa dosedanja škoda, ki je posledica 18 sobotnih protestov z vandalizmom, pa že znaša od 2 do 4 milijarde evrov ali od 0,1 do 0,2 odstotka letnega BDP.
