Nova brexitska drama. Britanski poslanci so danes dvakrat glasovali o možnosti, da Velika Britanija EU zapusti brez sporazuma (tako imenovani trdi brexit), izid prvega glasovanja pa je presenetil vse. Zaradi poslanskega dopolnila namreč poslanci niso glasovali samo, ali so za ali proti temu, da Britanija zapusti EU brez dogovora na brexitski datum, 29. marca, ampak o tem, ali naj Britanija sploh kadar koli zapusti EU brez dogovora. S štirimi glasovi večine so zmagali poslanci, ki so glasovali za to, da Britanija nikoli ne zapusti EU brez sporazuma. Teh je bilo 312, proti je glasovalo 308 poslancev. V drugem glasovanju so poslanci z veliko večino zavrnili tako imenovani kompromis Malthouse, s katerim je skupina poslancev zahtevala odstranitev severnoirske varovalke iz sporazuma o umiku Britanije iz EU: 374 poslancev je glasovalo proti, 164 za. Sporazum brez severoirske varovalke je za vedno pokopan. Nato pa je sledilo še navadno glasovanje o odhodu iz EU brez sporazuma (torej brez dodatka, da se to ne sme zgoditi nikoli), končalo pa se je s prepričljivo večino 43 glasov (321 proti takšnemu odhodu, 278 za). Hitro potem so se razširile govorice, da se obeta vrsta odstopov v vladi.
Še tretji poskus za ločitveni sporazum?
Zagovorniki izstopa iz EU so bili potem tako obupani in tako v skrbeh, da se brexit ne bo zgodil, da so drug za drugim jezno poudarjali, da brexitski zakon obvezuje Britanijo, da 29. marca zapusti EU, kljub današnjem glasovanju. Pa tudi, da poslanska zbornica nič več ne zastopa britanskega ljudstva in da njena glasovanja niso demokratična. Hripava britanska premierka Theresa May je izid glasovanja s komaj slišnim glasom komentirala z oceno, da se je poslanska zbornica jasno izrekla proti nesporazumnemu sporazumu, a obenem je, med jeznimi vzkliki, dejala, da zakon še vedno zahteva, da Britanija zapusti EU 29. marca. Mayeva je vseeno potrdila, da bo od EU zahtevala krajše podaljšanje petdesetega člena o izstopu. Mnogi menijo, da bodo brexitarji zdaj, v strahu, da bodo ob brexit, podprli ločitveni sporazum Mayeve in se bo ta kmalu spet pojavil v parlamentu na že tretjem glasovanju. Govori se že celo o datumu: zgodilo naj bi se v torek, 26. aprila. Če bi sporazum potrdili, bi bil to bizaren uspeh žilavosti politika.
Golfi bi bili 2000 funtov dražji
Nov dramatičen brexitski dan se je začel z objavo izrednih ukrepov vlade v primeru nesporazumnega brexita. Britanska vlada je napovedala, da v tem primeru za 87 odstotkov uvoza (7 odstotkov več kot zdaj) začasno ne bi bilo nobenih carinskih dajatev. To bi pomenilo, da bi se del uvoza iz na primer Kitajske ali ZDA celo pocenil. Britanci bi marsikaj uvažali brez carin, od marmelad in pomaranč do televizij in preprog. Zaradi uvedbe carinskih dajatev na nekatere izdelke iz EU, ki jih zdaj ni, pa bi zanje plačevali več kot zdaj. Za iz EU uvožene avtomobile in tovornjake bi denimo plačevali 10,6 odstotka več. Zato bi na primer osnovni model golfa stal okoli 2000 funtov več. Na vse, kar bi uvažali iz Irske, ne bi uvedli nobenih carinskih dajatev. Kako bi to nadzorovali, glede na to, da vlada obenem obljublja, da bi meja med Severno Irsko in Irsko ostala nenadzorovana tudi v primeru brexita brez dogovora, nikomur ni jasno, je pa to sprožilo plaz ocen, da bi eno z drugim prineslo paradiž za tihotapce.
Evropska unija pričakuje argumente
Brexit že dolgo precej spominja na film Neskončni dan, film, v katerem se glavnemu liku (upodablja ga Bill Murray) dan za dnem ponavlja isti dan. Razlika je v tem, da se glavni lik vsak dan nauči nekaj novega in vse bolj obvlada vse okrog sebe, Theresa May pa očitno ne, ampak se ponavlja in izgublja vajeti brexita. Ker je večina poslancev danes glasovala proti brexitu brez dogovora, na katerega se vlada vseeno že dolgo pospešeno pripravlja, postaja ključni glasovalni dan današnji četrtek, ko bodo poslanci glasovali o podaljšanju petdesetega člena oziroma o odložitvi brexita. Problem je v tem, da mora na to pristati – soglasno – preostalih 27 članic Evropske unije in da jih mora Britanija prepričati, da ima za takšno odložitev kredibilno utemeljitev, da ne bi bil čez nekaj mesecev brexit tam, kjer je zdaj in kjer je že dolgo – v svižčevem dnevu. Glavni brexitski pogajalec EU Michel Barnier pravi, da so pogajanja končana in da ne vidi razloga za podaljšanje petdesetega člena, razen če se Britanija ne odloči za nekaj tretjega, na primer nov referendumom. Glavni problem večine Britancev, ki so zdaj večinsko proti brexitu, je ta, da se nesporazumni brexit lahko zgodi, čeprav ga je danes zavrnila parlamentarna večina. Kajti če nova večina ne bi podprla alternative, na primer novega referenduma, bi Britanija, ker to zahteva brexitski zakon, EU res morala zapustiti brez dogovora 29. marca.