Zakaj je morala 16-letna oškodovanka prijaviti dejanje policiji, niso pa tega samoiniciativno storili vsi tisti, ki se jim je dekle zaupalo pred tem? Zakaj so dogodek obravnavali zgolj kot kršitev zakona o pacientovih pravicah, niso pa prepoznali suma kršitve spolne nedotakljivosti mladoletnice?
Takšna vprašanja se zastavljajo v primeru družinskega zdravnika, ki je bil pretekli teden na okrožnem sodišču v Mariboru nepravnomočno obsojen na 18-mesečno pogojno zaporno kazen. Davorin Kolarić je zlorabil svojo avtoriteto in zaupanje pacientke, da je zadovoljeval svoje spolne potrebe s tem, ko je dekle otipaval po prsih in spolovilu. Sodba je nepravnomočna, tožilstvo, ki je terjalo zaporno kazen in dveletno prepoved opravljanja zdravniškega poklica, se bo nanjo pritožilo, obramba o pritožbi še razmišlja.
Zastopnica se je hotela pogovoriti na samem
Oškodovanka se je dan po spornem pregledu 19. septembra 2016 zaupala najboljši prijateljici, ki ji je svetovala, naj se izpove očetu, a tega ni želela storiti, ker se je preveč sramovala, zbala se je tudi njegovega odziva. Raje je poklicala na TOM – telefon za otroke in mladostnike. Tam so ji povedali, da se na takšne primere ne spoznajo najbolje in da se naj raje obrne na zastopnika pacientovih pravic. Dan zatem jo je oče odpeljal v Maribor. Sprejela jo je Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic. Cafnikova je predlagala, naj oče počaka zunaj, z dekletom se je hotela pogovoriti na štiri oči. »Pacientka je bila še tretji dan po opisanem dogodku zelo vznemirjena, saj je ves čas v moji pisarni jokala in sem jo le s težavo pomirila. Pri tem je treba poudariti, da je pacientka mladoletna oseba,« je o sestanku poročala Cafnikova. »Pacientka je zaradi takšne obravnave zelo prizadeta. Takšen odnos zdravnika je pacientko po njeni izpovedi šokiral.«
Cafnikova je sprožila postopek v skladu z določili zakona o pacientovih pravicah. Na podlagi pisnega pooblastila mladoletnice je predlagala uvedbo postopka z zahtevo za prvo obravnavo pri izvajalcu zdravstvenih storitev zaradi domnevno neprimerne obravnave pacientke. Sestanek pri direktorju Zdravstvenega doma Lenart Jožefu Krambergerju je potekal 14. oktobra 2016. Na njem je bil prisoten tudi oče oškodovanke. Bil je edini, ki ni bil podrobno seznanjen s spornim pregledom, saj se mu hči tedaj še ni zaupala. Iz zapisnika sestanka izhaja, da so se med pogovorom vsi izogibali eksplicitni omembi dotikanja spolovila, Kramberger je pregled zdravnika utemeljeval z latinskimi izrazi. Kramberger in Kolarić sta se večkrat opravičila dekletu, poudarjala sta, kako se »počutita grozno«. Dekle se je zatem strinjalo, da se postopek sklene z zamenjavo osebnega zdravnika.
Po sestanku se je oškodovanka zelo razjezila na očeta, ker ji ni stopil v bran, temveč je celo zagovarjal in hvalil Kolarića. Sklenila je primer prijaviti policiji. Šele med pogovorom s kriminalistko je oče prvič slišal celotno zgodbo. Bil je šokiran; če bi vedel to, kar sta že vedela zastopnica pacientovih pravic in direktor zdravstvenega doma, ne bi nikdar privolil v sestanek.
Zakonodaja ukazuje naznanitev kaznivega dejanja
Zakaj Cafnikova ni suma kršitve spolne nedotakljivosti naznanila policiji? »Oče deklice je ves čas postopka sodeloval kot njen zakoniti zastopnik in je bistveno vplival na zaključek prve obravnave. Več pristojnosti zastopniki nimamo,« se izgovarja zdaj. Na Dnevnikova vprašanja je odgovorila z zapisom, da je postopek potekal v skladu z dogovorom z očetom dekleta in dekletom, torej v okviru pooblastila in v skladu z določbo 49. člena zakona o pacientovih pravicah.
Tudi direktor ZD Lenart ni odločno ukrepal zoper Kolarića. Ni ga kazensko naznanil, niti ni uvedel disciplinskega postopka, ker – kot se je izrazil – »krivda ni bila dokazana«. Bi morala Cafnikova in Kramberger ukrepati drugače? Da, izhaja iz odziva predsednice Zdravniške zbornice. Zahtevati in izpeljati postopek za obravnavo kršitve pacientovih pravic ni dovolj. »Zato je pravilno, da se je dekle odločilo podati prijavo na policijo,« je prepričana Zdenka Čebašek Travnik.
Odvetnik David Sluga, ki pogosto zastopa paciente v kazenskih in odškodninskih postopkih, je prepričan, da je zadeva nesporna. Zgolj na podlagi določil 145. in 146. člena zakona o kazenskem postopku bi morala Cafnikova in Kramberger prijaviti Kolarića policiji ali tožilstvu, ne pa da sta ta korak prepustila oškodovanki. »Morala bi zaščititi dekle in podati ovadbo. S tem bi izpolnila svojo obveznost, vsebinsko pa se v zadevo ne bi vpletala, saj za to nista pooblaščena,« poudarja Sluga.
