V zvezi z gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice se stvari premikajo, vendar je treba najprej zbrati vso potrebno dokumentacijo, je povedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo na okrogli mizi z naslovom Kje so zidovi NUK 2. Arhitekt Matija Bevk je opozoril na že leta 2012 izbrano zasnovo arhitekturnega načrta za NUK 2, ki je nastala v biroju Bevk Perović arhitekti. Ekipa, ki je pri projektu sodelovala, verjame, da bi NUK 2 lahko postal del mozaika univerzitetnega mesta, v katerem bi NUK arhitekta Jožeta Plečnika predstavljal nacionalni simbol, NUK 2 pa bi lahko dobil drugačno vlogo in postal središče prihodnjega razvoja družbe. Zgovorni so bili tudi udeleženci okrogle mize, ki so poudarjali pomembnost in nujnost nove knjižnice.
NUK ne ustreza zahtevam sodobnega časa
»Obseg razvoja dejavnosti v NUK je prerasel kvadraturo razpoložljivega prostora. Po drugi strani ni več kos zahtevam sodobnega načina učenja, raziskovanja, študija. V času, ko je Plečnik načrtoval to stavbo, so se učili drugače,« je povedala ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. »Danes bi potrebovali več raznovrstnih prostorov, tudi za skupinsko učenje.« Ravnateljica je tudi izpostavila pogojno dostopnost uporabnikom s posebnimi potrebami zaradi fizičnih ovir v NUK. »Številni obiskovalci, ki nas obiščejo prvič, pa se čudijo in sprašujejo, kje imamo knjige,« je še dodala. Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je ob vprašanju, kaj bi z NUK 2 pridobila univerza, izpostavil predvsem nacionalni pomen. Prav s slednjim se je strinjal tudi Pikalo: »NUK zagotovo pomeni stičišče znanosti, kulture in dediščine. Je velik nacionalni projekt, vendar žal med temi, ki zasedajo pomembne politične funkcije, te zavesti pogosto ni.« Prav tako je spomnil, da je bilo zadnje konkretno dejanje v smeri gradnje NUK 2 odkup idejne rešitve leta 2013. Vendar, kot je zbranim zagotovil, so načrtovani tudi že naslednji koraki. »V dveh letih bi lahko prišli do gradbenega dovoljenja, za začetek gradnje pa bi nato verjetno potrebovali še vsaj dve leti in pol.« Letos nameravajo po njegovih besedah za pripravo dokumentacije nameniti milijon evrov, prihodnje leto pa bi potrebovali vsaj še enkrat toliko za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pozabljeni zidovi
Za direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja pa NUK 2 ni v prvi vrsti nacionalno skupinsko dejanje. »Knjižnica zame velja za zelo intimno ustanovo, saj mi je vedno nudila zatočišče. Zato bi bilo treba narediti preskok od skupinskega k intimnemu in besede 'knjižnico potrebujemo' spremeniti v 'knjižnico hočemo', vsak zase,« je nekoliko simbolično orisal in še dodal, »to je najprej problem vsakega izmed nas, šele nato simbol ali kolektivna akcija.« Prisotni so se ob tem strinjali, da bo več posluha morala pokazati država.
Da spomnimo: potreba po širitvi programa in prostorskih zmogljivosti NUK se je pokazala že leta 1987, ko je bil sprejet zakon o gradnji NUK 2. Dve leti pozneje je bil razpisan prvi natečaj za NUK 2. Leta 2008 so se začele priprave na gradnjo. Projekt je bil prekinjen in leta 2012 so izvedli nov natečaj. Izbran je bil omenjeni projekt biroja Bevk Perović. Od takrat naprej napredka ni. Na mestu, kjer bi morala stati stavba NUK 2, sodobna dopolnitev starega in častitljivega simbola znanja, dialoga in zrelosti, je že skoraj desetletje parkirišče.
