V napetem vzdušju in ugibanju, ali bo predsednik Venezuele Nicolas Maduro odredil aretacijo Juana Guaidoja ob njegovi vrnitvi v domovino, je ta prispel v ponedeljek okoli poldneva na mednarodno letališče Maiquetia v Caracasu z redno letalsko linijo iz Paname v spremstvu žene in sodelavcev. Na letališkem izhodu ga je pričakala množica z vzkliki: »Da, zmoremo!« Sam je povedal, da so mu spoštovanje izrekli tudi mejni policisti s prijaznim pozdravom: »Dobrodošel, predsednik.« Ob prihodu ga je pričakalo 13 diplomatskih predstavnikov iz Evrope in Latinske Amerike, med njimi nemški, francoski, nizozemski, španski in čilski veleposlaniki.
Kljub prepovedi potovanja v tujino, ki mu jo je januarja izreklo vrhovno sodišče zaradi preiskave o domnevni kršitvi ustavnega reda, je Guaido 22. februarja prestopil mejo s Kolumbijo in zatem obiskal še Brazilijo, Paragvaj, Argentino in Ekvador, kjer je bil sprejet z vsemi častmi, ki pritičejo predsedniku države. Doma mu je vlada napovedovala ob povratku aretacijo, kar je v delu mednarodne skupnosti, ki ga podpira, sprožilo alarm. Podpredsednik ZDA Mike Pence je Caracasu sporočil: »Ne bomo tolerirali nikakršnih groženj, ustrahovanja ali nasilja proti njemu in bomo kaj hitro našli odgovor.« Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je dejala: »Kakršen koli ukrep, ki bi ogrozil njegovo svobodo, varnost ali osebno integriteto, bo povzročil veliko napetosti.« S podobnimi opozorili so se oglasili tudi OZN in države skupine iz Lime.
Ugibanja o razkolu
Guaido se je po prihodu v Caracas udeležil množičnega zborovanja, na katerem je povedal, da se zaveda tveganja, ki se mu izpostavlja, a ga to ne bo ustavilo, in da imajo njegovi sodelavci jasno začrtano pot in navodila za nadaljevanje boja, če bi ga Maduro dal aretirati. Pozval je k nadaljnji mobilizaciji in sklical protestni shod za soboto. Oborožene sile je ponovno nagovoril, naj ne stojijo križem rok in naj se postavijo na stran opozicije. Napovedal je tudi sestanek z vodstvom sindikatov.
Guaidojeve vrnitve pa do zdaj niso komentirali niti Maduro niti noben drug vodilni predstavnik režima, kar nekateri analitiki ocenjujejo kot znamenje šibkosti vlade. Odkar je ta s silo odgovorila na opozicijski poskus dostave humanitarne pomoči, je izpostavljena velikemu mednarodnemu pritisku. Govori se o njenih notranjih razhajanjih – radikalnejšo chavistično strujo naj bi vodil podpredsednik Združene socialistične stranke in nekdanji vojak Diodado Cabello, zmernejšo pa menda zastopajo Maduro ter podpredsednica vlade Delcy Rodriguez in njen brat Jorge, ki je minister za komunikacijo. Na čigavi strani je štab oboroženih sil, ni jasno, prav tako ne, ali bi se ob pritisku povečale razpoke v njihovih vrstah. Doslej je dezertiralo nekaj več kot 700 vojakov.
Pet zahtev Madurove vlade
Pred dnevi je Jorge Rodriguez izjavil, da venezuelska vlada za začetek političnega dialoga z opozicijo zahteva izpolnitev petih točk, in sicer spoštovanje suverenosti, pravico do miru, ukinitev sankcij, vzpostavitev mehanizma, ki bi omogočil zgladitev političnih razlik, in nevmešavanje tujih držav. Dejal je tudi, da so predsedniške volitve maja lani, ki so prinesle zmago Maduru, izpolnjevale vse mednarodne standarde, zato se vlada o tem ne bo pogajala. Opozicija pa postavlja svoje pogoje in zahteva nove volitve. Pred nekaj dnevi je agencija Datanalisis objavila izsledke javnomnenjske raziskave, ki kažejo skoraj dvotretjinsko podporo Guaidoju in le 30-odstotno Maduru, medtem ko so socialne in ekonomske razmere še bolj nevzdržne.
