Vijaki so verjetno najbolj raznolik potrošni material pri delu z lesom. Nadomeščajo žeblje, ki so jih vijaki že zdavnaj prehiteli s svojo vsestranskostjo, možnostjo za večkratno uporabo, enostavnim pritrjevanjem, zanesljivostjo, dostopnostjo in drugimi prednostimi, za katere se zdi da bi jih lahko naštevali v neskončnost. Uporaba ustreznih vijakov lahko nadomesti tudi naprednejše načine spajanja lesa in nam omogoči bistven časovni prihranek.
Vijaki naj bodo dovolj dolgi in debeli
Ustrezna dolžina vijaka je odvisna od velikosti lesa, ki ga pritrjujemo. Plitvo priviti vijaki ne opravljajo svoje funkcije, kar lahko le v skrajnih primerih rešujemo z večjim številom vijakom ali večjim premerom vijaka. Vijake večjih premerov (na primer 4,5) uporabljamo pri večjih lesenih konstrukcijah, pa tudi takrat, ko na privijačen les delujejo vzdolžne sile, kot na primer pri na steno pritrjeni omari. Če na pritrjen les delujejo vlečne sile v smeri vijaka, je bolj kot premer pomembna zadostna globina vijačenja. Splošno pravilo pravi, da mora biti vijak vsaj tri centimetre zarit v spodnji kos les,a če je to možno brez da bi ga prevrtal. Navoj mora imeti z lesnimi vlakni dovolj stika, na katerem se ustvari trenje, ki preprečuje premike lesa.
Pri natančnem delu je priporočljivo vrtanje
Pri vijačenju ob robu lesa ali pri delu s trdimi vrstami lesa obstaja nevarnost, da les poč, še posebej če uporabljamo debelejše vijake. Da cepljenje lesa preprečimo, moramo v teh primerih izvrtati vodilno luknjo. Njen premer ne sme biti večji od premera tistega dela vijaka, ki je brez navoja. Vrtanje večjih lukenj odstrani preveč lesnih vlaken in navoj ne najde materiala, v katerega bi “ugriznil” in dobil oprijem. Pri delu z mehkim smrekovim lesom do cepljenja navadno pride zgolj pri vijačenju ob robu desk, medtem ko moram pri tršem lesu takšne luknje vrtati vedno. Njihovo vrtanje je priporočljivo tudi pri bolj natančnih izdelkih, saj tako bolje usmerimo vijak, končni videz izdelka pa je še posebej ličen.
Utor je majhna, a pomembna lastnost vijaka
Najpogostejši utor, ki ga najdemo na vijakih so različice križnega utora. Je najbolj razširjen tip utora, ki je na trg prišel kot alternativa enostavnemu ploščatemu, ki je danes skoraj popolnoma izrinjen in ploščati vijaki se uporabljajo le še pri obnovi starega pohištva. Z njimi ohranimo star videz, sicer pa so za delo zelo zahtevni. Primerni so zgolj za ročno vijačenje, pa tudi takrat izvijač hitro zdrsne, če velikost nastavka ne ustreza vijaku ali če orodje ni nameščeno na sredino utora. V nasprotju s ploščatim utorom pa križni utor samodejno centrira orodje, zaradi dobrega stika med nastavkom in vijakom pa je možno tudi strojno privijanje. Za privijanje brez zdrsa nastavka moramo glede na vijak izbrati ustrezen nastavek. Pri križnih vijakih nastane nekaj zmede, saj je v običajnem kompletu nastavkov tudi več kot deset križnih nastavkov z majhnimi razlikami v velikosti in izvedbi. Križne vijake poznamo v večih izvedbah, a najpogostejši sta komercialni oznaki Philips in Pozidriv. Slednja ima poleg križnih zarez še plitve diagonalne linije za lažje privijanje pri visokih hitrostih. Nastavke za križne vijake različnih izvedb lahko po pomoti zamenjamo, delno je uporaben tudi premajhen nastavek. Za uspešno strojno vijačenje križnih vijakov najprej preverimo utor vijaka (Pozidriv profil ima tudi na glavi dodatne diagonalne zareze za lažjo prepoznavo), poiščimo ustrezen natavek, po potrebi znižajmo hitrost privijanja ter pazimo na pravilen položaj vijačnika v liniji za vijakom. Na vrtalni glavi obvezno izberite ustrezno nastavitev sklopke, ki na koncu privijanja prepreči zdrs nastavka in obrabo utora.
Zvezdasti vijaki izrinjajo križne
Za strojno vijačenje so najbolj primerni vijaki z zvezdastim nastavkom, najpogosteje jih zasledimo pod komercialnim imenom Torx. Zvezdastega utora ne gre zamenjevati z imbusnimi ključi, kjer ima nastavek obliko pravilnega šestkotnika, utor Torx vijakov pa ima zakrivljene stranice za boljši stik med nastavkom in utorom. Šest ostrih robov nastavka trdno zagrabi vijak, ki tudi pri visokih hitrostih privijanja redko zdrsne iz idealne pozicije. Nastavki so v treh ali štirih velikostih in zaradi njihovega ploščatega prereza je skoraj nemogoče, da bi vijak privijali s premajhnim ali prevelikim. Vijaki z zvezdastim utorom so dovršena nadgradnja križnih vijakov, ki je bila razvita za strojno privijanje, ko so hitrosti vijačenja lahko zelo visoke. Zvezdasti vijaki postajajo standard za delo z akumulatorskimi vijačniki in njihovo uporabo nadvse priporočamo pri izdelavi konstrukcij in lesenih izdelkov vseh velikosti. Pravilen nastavek tako trdno zagrabi utor vijaka, da ne zdrsne iz položaja niti pri privijanju pod kotom ali na težko dostopnih mestih s slabo postavljenim orodjem.
