Mauhlerjeva je na današnji nujni seji pristojnega parlamentarnega odbora izpostavila, da je investicijski program za drugi tir živ dokument in je lahko podvržen novelacijam, če se med izvajanjem projekta pokažejo nekatere ustreznejše in bolj smiselne rešitve, ki jih je mogoče implementirati. Dokument želijo še podrobneje predstaviti javnosti in pridobiti mnenja, kje so v okviru dejstev, navedenih v investicijskem programu, mogoče izboljšave, »da bi projekt izvedeli čim bolj optimalno, s čim nižjimi stroški in v ustrezni kakovosti«.
Javna predstavitev mnenj je predvidena za 20. marec, odvisno od razpoložljivosti velike dvorane DZ, zato so na odboru dopustili možnost, da se predstavitev za kakšen dan tudi zamakne. Predstavitev naj sicer bi podala odgovore na več vprašanj, med drugim bodo spregovorili o predvideni časovnici projekta, njegovih glavnih opredelitvah, razlogih za implementacijo drugega tira skozi projektno podjetje 2TDK ter virih in pogojih financiranja. Državna sekretarka je danes še izpostavila, da je drugi tir projekt celotne Slovenije. »Gre za projekt z znatnimi dolgoročnimi družbenimi in gospodarskimi učinki, ki so potrebni za razvoj gospodarstva in povezanosti ne zgolj regije, ampak države kot celote,« je dodala.
Investicijski program, ki je razkril, da bo za izgradnjo projekta drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom potrebnih 1,194 milijarde evrov, je vlada potrdila januarja in s tem odstranila še zadnjo oviro za začetek pripravljalnih del na terenu. Gre za gradnjo dostopnih cest do predvidene trase. Izvajalci del ta teden začenjajo s pripravo gradbišč na terenu, nato bodo dela, ki bodo trajala predvidoma eno leto, tudi stekla.
Člani odbora so poleg drugega tira na današnji seji spregovorili tudi o stališčih Slovenije glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o skupnih pravilih glede letalske povezljivosti v zvezi z brexitom. Kot je pojasnila Mauhlerjeva, predlog uredbe ureja zgolj začasne ukrepe na področju zračnega prometa med EU in Veliko Britanijo, da letalski promet ne bi obstal v celoti, s čimer bi se po njenih besedah povzročila še večja škoda tako gospodarstvu kot tudi mobilnosti prebivalstva EU.
V predlogu stališča Slovenija po besedah državne sekretarke med drugim meni, da je v okviru obravnave predloga treba zagotoviti, da gre pri ukrepih zgolj za njihovo začasno naravo in da ta ne pomeni, da prehajajo letalske prometne pravice, ki jih imajo suverene države članice EU, v pristojnost unije. Odbor je predlog ministrstva brez razprave podprl.
