95 %
pogovorov o mobilnih denarnicah je bilo pozitivnih. Trideset odstotkov sporočil je hvalilo hitrost, učinkovitost in enostavnost uporabe izdelkov, ki so na voljo na trgu.
30 %
vseh pogovorov o mobilnih denarnicah je bilo lani v Indiji, predvsem glede plačevanje storitev javnega transporta in plačevanja z uporabo QR-kod (dvodimenzionalna črtna koda, ki omogoča, da se z eno samo potezo povežemo s spletom). Na drugem mestu pogovorov potrošnikov o mobilnih denarnicah, a daleč zadaj, so bile ZDA z 10 odstotki, medtem ko jih je bilo v vsej Evropi pet odstotkov.
3-krat
več kot leta 2017 je bila lani v pogovorih na družbenih omrežjih omenjena zasebnost podatkov. Analize pogovorov so pokazale, da so potrošniki pripravljeni nakupovati na tak način, a si želijo predvsem varnosti in zasebnosti.
20 %
vseh pogovorov o podatkih so bile najnovejše novice o vdorih v podatkovne sisteme, 13 odstotkov pa jih je omenjalo potencial digitalnih varnostnih tehnologij, kot so blockchain, tokenizacija in biometrija. Biometrija, ki postaja vse bolj popularna zaradi glasovnih plačil in čitalcev prstnih odtisov, je po podatkih Mastercarda lani dosegla 111 milijonov uporabnikov. Tokenizacija (proces kodiranja osnovne številke plačilne kartice v obliko enoličnega gesla, ki se imenuje žeton – angl. token) pa je bila tema pogovorov, ki naj bi dosegla 11 milijonov uporabnikov.
Možnost mobilne denarnice v Sloveniji po navedbah portala tehnozvezdje.si ponujajo tri banke, Abanka, Intesa Sanpaolo in NLB, ter neodvisna platforma mBills. Že letos naj bi v Slovenijo prišli plačilni platformi Apple Pay in Garmin Pay.
