Ko sem sprejel funkcijo v. d. ravnatelja, je bila moja primarna naloga sestaviti sanacijski načrt, ki bo zavod rešil iz rdečih številk. Lahko rečem, da zavod uspešno sledi temu načrtu, kar obeta, da se bo izvlekel iz finančne krize. Prav tako smo v minulem letu ustvarili presežek prihodkov nad odhodki. Pohvalimo se lahko še, da je bil minuli december po izkupičku ter odzivu občinstva najboljši, odkar se je zavod preselil v prenovljeno hišo. Za vse to sem zagotovo kriv.
V uvodnem delu pisec članka zavzame jasno stališče o (ne)kompetentnosti prijavljenih kandidatov na razpis za ravnatelja zavoda. Na tem mestu je ironičen prav izraz kompetentnost (usposobljenost), saj se nekateri zdijo sebi dovolj kompetentni, da sodijo prijavljenim kandidatom, ne da bi sploh vedeli, kdo so, ali še slabše, ne da bi videli njihove prijave in predlagane programe. Menim, da je za to pristojno le ministrstvo. Ker sem očitno edini znani kandidat, verjamem, da tudi članki niso napisani brez razloga prav v času, ko se izbira novega ravnatelja.
V nadaljevanju članka se mi skuša na hrbet naložiti grehe prejšnjega vodstva, zoper katerega je podana ovadba, kot pisec tudi pravilno navaja. Smešno pa je, na kakšen način se mi skuša naložiti odgovornost za ovadbo zoper javni zavod. Dejstvo je, da se ovadba zoper odgovorne osebe in ovadba zoper pravno osebo ne izključujeta, saj po 196. členu kazenskega zakonika odgovarjajo tako odgovorne kot pravne osebe. Zato je vsakršno navidezno pilatovsko pranje rok sindikata, češ da bo umaknil tožbo zoper javni zavod, skrajno zavajajoče.
Pisec članka me brez kakršne koli pravne podlage obtožuje hudih kršitev, da delujem mimo zakona, davčne zakonodaje in v luči nepotizma. Vse to pa je še podprto z »nelegalnim« delovanjem umetniških vodij. Absurdno je, da pisec člen, na katerega se sklicuje svet, opredeli kot legalen, člen, na katerega se sklicuje Meserko, pa kot nelegalen. Dejstvo pa je, da sta oba člena istega pravnega akta. Na ministrstvu za kulturo se glede omenjenega problema niso izrecno izrekli, da bi bila z imenovanjem umetniških vodij kršena kakšna določba zakona. Dejansko gre za specifično situacijo, ki je zakon (ZUJIK) in sklep o ustanovitvi izrecno ne urejata. Očitno je neskladje med 3. odstavkom 13. člena in zadnjim odstavkom 14. člena sklepa o ustanovitvi. V konkretni situaciji gre dejansko za mandat v. d. pomočnikov (ki sicer ni izrecno nikjer urejen), njun mandat je skladno s 5. odstavkom 13. člena sklepa o ustanovitvi vezan na mandat v. d. ravnatelja. Postopek imenovanja je bil zato speljan po analogiji imenovanja v. d. ravnatelja z neposrednim povabilom. Zato bi bila skrb pisca članka lahko izražena bolj v kontekstu, da je treba iz ustanovnega akta umakniti anomalijo očitnega dvojnega razumevanja, kot je zaznala tudi komisija za preprečevanje korupcije. Ta v svojem poročilu predlagana priporočila naslavlja na ustanovitelja ter svet javnega zavoda.
V zadnjem članku je avtor presegel samega sebe, saj z nekimi navideznimi argumenti išče krivca za problem, izpostavljen v naslovu članka. Ko sem prevzel odgovornost ravnatelja, sem si želel, da bi zavod lahko deloval kar se da nemoteno. Menil sem, da je to možno z umetniškima vodjema (Roccom in Sanjo Neškovic Peršin), ki sta program, ki ga zavod izvaja, tudi osnovala. Dejstvo je, da spored vsebuje prav toliko premier, kolikor jih je bilo v vseh prejšnjih programih. Zelo žalostno pa je, da se strokovnjaki ne prepričajo o teh dejstvih. Ob vsem tem je treba poudariti, da gre vsak predlog programa skozi dvojno strokovno sito, saj ga najprej pregleda strokovni svet zavoda in nato ministrstvo za kulturo. Zato ne razumem, zakaj članek drzno izpostavlja predsednico strokovnega sveta Sonjo Kerin Krek, saj je bil program za leto 2019/2020 s konstruktivnim sodelovanjem tudi potrjen. Najbolj pa me moti, da se pogrevajo stari problemi, ki so nastali pred mojim nastopom v. d. ravnatelja in za katere smo že našli rešitve.
Svoj odziv naj sklenem z dejstvom, da me ne zanima, kakšni in čigavi interesi stojijo za temi članki. Odgovoril pa bom na vsako takšno in podobno pisanje, ki škoduje javnemu zavodu SNG Opera in balet Ljubljana in ugledu vrhunskih umetnikov, ki delujejo pod njegovim okriljem.
Rajko Meserko, v. d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana
